Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:
»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«
Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:
»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«
To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:
»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«
Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.
Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:
"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano."
Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:
"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena."
V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:
»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«
Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:
»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«
To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:
»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«
Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.
Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:
"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano."
Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:
"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena."
V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Neveljaven email naslov