Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.

Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj

Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.

Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:

 »S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«

Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:

»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«

To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:

»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«

Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.

Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.

Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:

"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano."

Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:

"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena."

V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.