Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Pilotni projekt nova priložnost vračanja k naravi za osnovnošolce
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline. "Zelena streha je zame nekaj novega, pouk med rastlinami bo zanimiv," se veseli sedmošolec Benjamin.
Neprofitni Studio prostoRož je z natečajem za izbor ozelenitve strehe javnega objekta med šestnajstimi prijavljenimi izbral kranjsko mestno občino, kjer so si ogledali 12 objektov in jih umestili v katalog. Ozelenitev strehe Staneta Žagarja je prvi cilj "zelenih" prizadevanj .
Na območju mestne občine Kranj so zabeležili tisoč 280 stavb, na katerih bi lahko uredili zeleno streho. Občina tudi z ozelenitvami streh nadaljuje z zeleno politiko in s trajnostnim razvojem.
"Pričakujem, da bi vsako leto na osnovnih šolah, kjer je zanimanje veliko, uredili vsaj eno zeleno streho. Lani so v Kranju uredili dva nova drevoreda. Prihodnje leto, v času predsedovanja Slovenije EU, načrtujemo nov drevored, ki naj bi ga med Kokrico in Brdom posadili predsedniki vlad evropskih držav." (župan Matjaž Rakovec)
"Odgovornost za zeleno streho prevzemajo sedmošolci, ki bodo na svežem zraku skrbniki zelišč in drugih vrtnin. V nadaljevanju pa bodo odgovornost, znanja in veščine prenašali na ostale učence. Dve pridobljeni učilnici so ob hudi prostorski stiski na naši osnovni šoli velika pridobitev," je povedala ravnateljica OŠ Staneta Žagarja v Kranju, Fani Bevk.
Arhitektka Alenka Korenjak iz neprofitnega studia prostoRož, ki je pobudnik pilotnega projekta, izpostavlja okoljske in psihološke prednosti zelenih streh.
"Največja prednost zelenih streh je zadrževanje vode, saj takšna streha lahko zadrži 80 odstotkov padavin in tako skrbi, da med nalivi kanalizacijsko omrežje ni preobremenjeno. S tem projektom razbijamo neutemeljene predsodke, da so zelene strehe nepotreben strošek, ki škoduje strehi in povečuje vlago. Zanimanje za ozelenitev streh se povečuje. Tri občine v Sloveniji imajo v svojih občinskih prostorskih načrtih že zapisano, da morajo biti vse ravne strehe z več kot 400 kvadratnih metrov površine, ozelenjene."
Pilotno ozelenitev strehe na osnovni šoli Staneta Žagarja, vredno 70 tisoč evrov, je neprofitni studio prostoRož uresničil s sofinanciranjem Eko sklada in s sredstvi sklada za podnebne spremembe okoljskega ministrstva.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Pilotni projekt nova priložnost vračanja k naravi za osnovnošolce
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline. "Zelena streha je zame nekaj novega, pouk med rastlinami bo zanimiv," se veseli sedmošolec Benjamin.
Neprofitni Studio prostoRož je z natečajem za izbor ozelenitve strehe javnega objekta med šestnajstimi prijavljenimi izbral kranjsko mestno občino, kjer so si ogledali 12 objektov in jih umestili v katalog. Ozelenitev strehe Staneta Žagarja je prvi cilj "zelenih" prizadevanj .
Na območju mestne občine Kranj so zabeležili tisoč 280 stavb, na katerih bi lahko uredili zeleno streho. Občina tudi z ozelenitvami streh nadaljuje z zeleno politiko in s trajnostnim razvojem.
"Pričakujem, da bi vsako leto na osnovnih šolah, kjer je zanimanje veliko, uredili vsaj eno zeleno streho. Lani so v Kranju uredili dva nova drevoreda. Prihodnje leto, v času predsedovanja Slovenije EU, načrtujemo nov drevored, ki naj bi ga med Kokrico in Brdom posadili predsedniki vlad evropskih držav." (župan Matjaž Rakovec)
"Odgovornost za zeleno streho prevzemajo sedmošolci, ki bodo na svežem zraku skrbniki zelišč in drugih vrtnin. V nadaljevanju pa bodo odgovornost, znanja in veščine prenašali na ostale učence. Dve pridobljeni učilnici so ob hudi prostorski stiski na naši osnovni šoli velika pridobitev," je povedala ravnateljica OŠ Staneta Žagarja v Kranju, Fani Bevk.
Arhitektka Alenka Korenjak iz neprofitnega studia prostoRož, ki je pobudnik pilotnega projekta, izpostavlja okoljske in psihološke prednosti zelenih streh.
"Največja prednost zelenih streh je zadrževanje vode, saj takšna streha lahko zadrži 80 odstotkov padavin in tako skrbi, da med nalivi kanalizacijsko omrežje ni preobremenjeno. S tem projektom razbijamo neutemeljene predsodke, da so zelene strehe nepotreben strošek, ki škoduje strehi in povečuje vlago. Zanimanje za ozelenitev streh se povečuje. Tri občine v Sloveniji imajo v svojih občinskih prostorskih načrtih že zapisano, da morajo biti vse ravne strehe z več kot 400 kvadratnih metrov površine, ozelenjene."
Pilotno ozelenitev strehe na osnovni šoli Staneta Žagarja, vredno 70 tisoč evrov, je neprofitni studio prostoRož uresničil s sofinanciranjem Eko sklada in s sredstvi sklada za podnebne spremembe okoljskega ministrstva.
Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.
Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.
17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tokratno rubriko po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif in skupaj smo poleteli z Jato izkušenih ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij. V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Neveljaven email naslov
