Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
Poletne počitnice so se v Berlinu končale že v začetku avgusta; šola se je začela 5. avgusta. Nazaj na delovnem mestu je po dveh tednih oddiha tudi kanclerka Merklova. Na počitnice je odšla po tem, ko se je trikrat tresla v javnosti, nihče ni pojasnil vzrokov za to. Avgusta so v Berlinu obeležili pomembno obletnico - 13. avgusta leta 1961 - so začeli graditi zid, ki je padel pred skoraj 30-imi leti. Ampak delitev med vzhodom in zahodom je še 30 let po tem vidna. Predvsem plače in pokojnine so na nekdanjem vzhodu še vedno nižje. Ampak nemška vlada ta trenutek sprejema številne ukrepe, s katerimi želi razbremeniti nižji in srednji sloj - veliko se ukvarja z nego za starejše.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija je na svetovnem turističnem zemljevidu vse bolj privlačna točka. Najnovejše v vrsti priznanj je "najbolj vroča destinacija leta" po izboru Globalnega združenja ponudnikov na področju luksuzne in butične potovalne industrije Virtuoso. Posledično so nekateri kraji, vključno s prestolnico, med vrhuncem sezone preplavljeni s turisti. Preverili smo, kako se v Ljubljani lotevajo preusmerjanja tujih obiskovalcev tudi ven iz središča mesta. Bistvena je različna in drugačna ponudba, za to pa je v prestolnici, predvsem izven središča, še veliko prostora.
Že tretje letošnje kolonije od štirih - zadnja bo konec meseca na Pašmanu - se je udeležilo 18 mladih s cerebralno paralizo in ostalimi motnjami v razvoju, ter skoraj toliko prostovoljcev, ki skrbijo zanje. Mladi so navdušeni nad terapijami s konji, druženjem in vodnimi terapijami v bližnjih termah. Da se vsako leto pridruži več otrok, razveseljuje predsednico Društva Sonček Posavje Natašo Solomun. Reportažo je pripravila Suzana Vahtarič.
Katoličanke in katoličani danes po vsem svetu praznujejo slovesen praznik Marijinega vnebovzetja. Čeprav je o Marijinem življenju malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mesto v krščanskem nauku. Verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost, ob današnjem prazniku še zlasti romanja. O mariologiji, teološki veji, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom dr. Antonom Štrukljem. Evangeličani na vlogo Marije gledajo drugače kot katoličani in pravoslavni. Marije ne častijo na tak način in je ne upodabljajo. O Mariji v evangeličanski cerkveni tradiciji smo se pogovarjali z evangeličanskim škofom mag. Gezo Filom.
Nina Brus se nam je oglasila v rubriko Po Sloveniji z dopisniki in nam najprej povedala, če zapora v Zali vpliva na poletni turistični obisk ter kako dobro so urejeni obvozi. Takorekoč pred vrati je letošnji HgTrail - kaj to je in kako utirajo poti v naravo tekači ter kakšni vtisi in zgodbe se pri tem spišejo, lahko med drugim poslušate v pogovoru.
Območje evra in celotna EU sta imela v letošnjem drugem četrtletju (od aprila do junija) gospodarsko rast, Nemčija pa padec v vrednosti 0,1 % BDP. Nemci so že v tretjem lanskem četrtletju imeli negativno rast, zadnje četrtletje pa stagnacijo, prvo letošnje četrtletje je bilo ugodnejše, drugo pa znova slabše in tako je lahko tudi v tretjem četrtletju, kar bo pomenilo, da je motor evropskega gospodarstva tehnično v recesiji. To vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je ohlajanje občutila z najmanjšim zamikom. Tudi nekatere druge predelovalne dejavnosti, močno vezane na Nemčijo, se spopadajo s padci naročil. Gradbeniki, ki imajo še polne roke dela, pa opazijo kvečjemu umirjanje zasebnih naložb. V tem trenutku naša podjetja ne napovedujejo odpuščanj, saj so še pred kratkim komaj našla kadre.
Lekarna Ljubljana je teden in pol po napadu z izsiljevalskim virusom zagnala tudi svojo spletno prodajo. Kaj natanko se je dogajalo, javnost še vedno ni izvedela, saj naj bi preiskava še vedno potekala. Primer Lekarne Ljubljana je dobro pokazal, da se podjetja pri nas očitno še vedno dobro ne zavedajo, kako nujna je primerna varnost njihovih podatkov in tudi primerno ravnanje njihovih uslužbencev. K temu je mogoče dodati še precej šibko krizno komuniciranje. Tomaž Celestina se je o tem pogovoril z direktorjem podjetja Viris, etičnim hekerjem, Milanom Gaborjem in za začetek je na mestu vprašanje, ali ni primer Lekarne Ljubljana pravzaprav simptomatičen za ravnanje slovenskih podjetij.
Izjava Podobnika, ki ponuja denar svoje stranke za odstrel volkov, ne sme ostati prezrta. Gre za ceneni populizem, ki smo ga skozi leta njegovega političnega udejstvovanja že vajeni. Vendar ta namiguje na nesprejemljivo misel, da lahko posamezniki na lastno pest rešujejo težave, s katerimi se za zdaj ne dovolj uspešno spopada država.
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
Slovenija in Japonska vzpostavljata tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih terapevtskih naprav, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po poškodbi in možganski kapi. To zajema sodelovanje znanosti, medicine in gospodarstva. Tako so Univerzitetni inštitut Soča, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena univerza Fujitq in Toyota Motor corporation danes podpisali sporazum o sodelovanju in napovedali prve pogovore o izmenjavi znanj in tehnologije. Nekaj podrobnosti iz dogodka Helena Lovinčič.
Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. 14. avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred - ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V Torkovem kvizu stopamo v časovni stroj in potujemo v leto 1969. Odhajamo na legendarni, kultni festival Woodstock, globoko na ameriško podeželje.
Štiri leta po koncu druge svetovne vojne, na današnji dan 12. avgusta leta 1949, so na diplomatski konferenci v Ženevi podpisali štiri dokumente, ki sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Konvencije so univerzalno sprejete in veljajo za ves svet. Od takrat se je v svetu veliko spremenilo, tudi načini vojskovanja. Tako imamo kljub konvencijam spet kategorije, ki jih mednarodno humanitarno pravo komaj dosega.
Slovenski jamarji so dosegli nov uspeh v svetovnem merilu, in sicer na Kaninskem pogorju – Himalaji svetovnega jamarstva, kjer raziskave potekajo že desetletja, saj je kaninski visokogorski kras področje z izredno globokimi brezni. Na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 8oo jam, med njimi nekaj brezen, ki presegajo magično mejo: globino 1000 metrov.
Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Blejsko jezero je preobremenjeno z ljudmi, pravi Špela Remec Rekar z ARSA.
O stanju kopalnih voda na slovenskih jezerih z Matejo Poje z ARSA.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov