Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Lucija Tacer, Mladinska delegatka Slovenije pri OZN, ob dnevu te mednarodne organizacije razmišlja tudi o tem, kako dobro jo mladi sploh poznajo
Letos mineva 75 let, odkar je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov.
Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri OZN prevzela Lucija Tacer, ki pravi, da je seveda 24. oktober tudi zaradi tega zanjo pomemben dan. Z društvom za Združene narode za Slovenijo popoldne med drugim prirejajo delavnico, prek spleta seveda, z naslovom PRIHODNOST OZN. Seveda gotovo ne bo šlo brez teme, ki je objela in zajela svet – to je pandemija covida-19, ki ima poleg zdravstvenih tudi socialne in gospodarske posledice. Zato me je najprej zanimalo, kako Lucija Tacer vidi pomen povezovanja v svetu, ko smo si vsak sebi toliko, kot že dolgo ne.
Mislim, da je povezovanje ključno. To je veljalo že pred pandemijo. Zdaj, ko to občutimo na bolj osebni ravni, se mi zdi, da tudi bolj opazimo. Posebej za majhne države, ampak seveda za vse druge države je povezovanje smiselno, ne samo zaradi ekonomskega vidika, ampak tudi ohranjanja miru po svetu.
Tri glavne prioritete na področju mladih in prihodnosti so po njenih besedah (I.) dobro okrevanje po krizi covida-19, (II.) mir in varnost ter (III.) podnebne spremembe.
Glede na moje izkušnje v Sloveniji ni veliko odstopanj od teh ciljev mladih po svetu, podnebne spremembe in globalno segrevanje so zagotovo velika problematika, ki se, tako kaže, bolj dotakne mladih zaradi posledic, ki jih bomo doživeli, če se kmalu ne ukrepa. Izpostavljene so tudi neenakosti zaradi osebnih okoliščin in s tem povezane nestrpnosti.
Po študiju ekonomije in politologije v ZDA se je vrnila v Slovenijo, kjer je začela študirati pravo v Ljubljani. Ekonomija, politologija in pravo – to se zdi kot odlična kombinacija za vprašanja, s katerimi se ukvarja svet, ki potrebuje spremembe. Svet, ki, pravi modrost, stoji na mladih. Koliko pa po njenih izkušnjah mladi, njeni vrstniki, recimo, poznajo Organizacijo Združenih narodov? Pravi, da je to odvisno od kroga in defincije "mladih".
Na splošno bi rekla, da so mednarodne organizacije slabo poznane. Ne zdi se mi presenetljivo, da mladi nismo seznanjeni z OZN, saj že na področjih aktivnega državljanstva na nacionaln ravni in ravni Evropske unije nismo dobro izobraženi. Seveda to ni krivda mladih, mislim, da je tu večja odgovornost na strani države, da zagotovi takšno izobraževanje in priložnosti mladim, da se lahko dejavno udeležujejo. S tem mislim, da bi tudi zrasla ozaveščenost o mednarodnih ustanovah.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Vlada Republike Slovenije je pred dvema letoma v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta dan, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen dostopnosti knjižnic za osebe z okvaro sluha. Osrednji dogodek ob današnjem dnevu obeležujejo v Osrednji knjižnici v Kranju. Na Prvem smo dan zabeležili v pogovoru z direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasno Bauman. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Je sploh mogoče, da je to res? Pet dejstev o RTV Slovenija! Kateri podatek ni pravilen?
Fantje danes kuhajo kot za šalo, žarnice pa ne znajo več zamenjati. Drži? Zakaj izumira knaufseksualec? Mihi sprašuje, poslušalci odgovarjajo.
Si predstavljate, kako bi zvenel pogovor med dvema zakoncema, če bi uporabljala jezik diplomatov?
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Možnosti za posvojitev otroka v Sloveniji je zelo malo. Na posvojitev trenutno čaka več kot 500 parov, vsako leto je posvojenih le okoli 40 otrok in od teh jih približno tretjina pride iz tujine. Zakaj je v Sloveniji tako težko posvojiti otroka, čeprav jih na drugi strani kar tisoč živi v rejništvu, je raziskovala Vesna Martinec.
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja. Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju. Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Miha Šalehar s poslušalci o gretju na račun sosedov, praksah zastonjkarstva in (ne)poštenosti takšnega početja.
Raziskovanje odnosa med učitelji in starši. Kaj se dogaja, kaj se je zgodilo, kam gremo? Odgovore s poslušalci išče Miha Šalehar #nebuloze
Miha Šalehar s poslušalci debatira o družbenih fenomenih in slovenskem vsakdanu.
Intervju Aleša Smrekarja z najboljšim slovenskim jadralcem vseh časov po osvojeni srebrni kolajni na olimpijskih igrah v Braziliji.
Medtem ko mnogi strmimo v zvezde predvsem takrat, ko smo bolj romantično razpoloženi, pa se vedno najde tudi precej takih, ki v zvezde strmijo z drugačnimi nameni. V Sloveniji deluje kar nekaj astronomskih društev, osnovne in srednje šole ponujajo astronomske krožke. Zato ne preseneča, da so tudi različni astronomski tabori vedno dobro obiskani. Terenska ekipa Prvega bo obiskala mlade astronome, ki ta teden s teleskopi »lovijo« meteorski dež in ostale astronomske pojave pod goro Raduho v Zgornji Savinjski dolini. Na Mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Raduha 2016, ki poteka v organizaciji ZOTKS (Zveze organizacij za tehnično kultur Slovenije) in Astronomskega društva Javornik, osnovnošolci in srednješolci spoznavajo osnove astronomije, astrofotografijo in astrofiziko, raziskujejo nebesne pojave in skrivnosti ozvezdij, obenem pa najdejo dovolj časa tudi za druženje, izlete in zabavo. Z njimi bomo strmeli v nebo že med 11.30 in 12.00, zvečer pa sem jim lahko po 22.00 pridružite na javnem astronomskem opazovanju nočnega neba, ki po napovedih poznavalcev prinaša rekordno število utrinkov.
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Neveljaven email naslov