Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Ne)zakonski otroci v odloku o omejitvah gibanja

28.10.2020

Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.

Se vračamo v čas, ko smo otroke delili na zakonske in nezakonske?

Medtem ko vlada sprejema ukrepe v boju proti covidu - 19, ne smemo spregledati podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na zgradbo in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Sars-CoV-2 se je znašla formulacijaki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in preostalimi otroki. Del strokovne javnosti se je na omenjeno dikcijo odzval kritično. Da je uporaba besedne zveze nezakonski otrok presenetljiva in sporna, meni red. prof. dr. Darja Zaviršekfakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Tovrstno razlikovanje po njenem mnenju vsebuje negativne konotacije in slabšalni predznak, oboje pa je še vedno navzoče v kolektivnem spominu ljudi, pravi. In dodaja, da je bila uporaba spornih kategorij opuščena že pred več kot štiridesetimi leti. 

V preteklosti se je tovrstno poimenovanje uporabljalo za ločevanje na prave in neprave družineotroci so bili zaradi statusa nezakonskega otroka diskriminirani in zaradi stigme prikrajšani. 

Kot kažejo dokumenti, je v Sloveniji do leta 1963 veljala tudi besedna zveza nezakonska mati. Prof. dr. Darja Zaviršek pravi, da »nezakonske matere« v preteklosti pravno formalno sploh niso imele otrok in so se morale za svoj status, ki je vključeval tudi pravico do stanovanja, trdo boriti. Njihov položaj se je polagoma izboljšal. Danes govorimo o različnih družinskih skupnostih, dodaja prof. dr. Darja Zaviršek in poudarja, da tudi v družinskem zakoniku nikjer ne najdemo dikcije, ki bi tako razlikovala med otroki. V odloku pa je po njenem mnenju več problematičnih stvari. Ne gre le za problem na simbolni ravni, temveč tudi za administrativni problem. 

Predstavljajmo si, ali bo policist, ko bo ustavil odraslega in otroka, preverjal, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali gre za otroka, ki je bil posvojen ali ne. 

Kot še opozarja prof. dr. Darja Zaviršek, lahko taka fragmentacija v družbi pripelje do zmanjševanja določenih pravic. Otrok ne bi smeli ločevati glede na status staršev, poudarja, predvsem pa je taka dikcija po njenem mnenju škodljiva in nesprejemljiva. 

Popolnoma preseženo je, da bi otroke delili glede na zakonski stan staršev. 

 

Pridobili smo pravno mnenje, po katerem se v omenjenem odloku sicer nikomur ne jemlje zagotovljenih pravic, neumestna pa je uporaba zastarele kategorije, ki se že vrsto let ne pojavlja v nobenih zakonskih aktih. Po mnenju pravnice, ki ne želi biti imenovana, gre v tem primeru najverjetneje za nepremišljeno gesto in strokovno napako. Za pojasnilo v zvezi s tem, zakaj je v odloku uporabljeno razlikovanje med zakonskim in nezakonskim otrokom ter posvojencem in biološkim otrokom, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za omenjeni odlok, prav tako smo za mnenje o tem, kakšna je zakonska podlaga za uporabo tovrstnega razlikovanja in specifike poimenovanja, vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar odgovorov do objave prispevka nismo prejeli. 

 


Aktualna tema

4425 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

(Ne)zakonski otroci v odloku o omejitvah gibanja

28.10.2020

Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.

Se vračamo v čas, ko smo otroke delili na zakonske in nezakonske?

Medtem ko vlada sprejema ukrepe v boju proti covidu - 19, ne smemo spregledati podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na zgradbo in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Sars-CoV-2 se je znašla formulacijaki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in preostalimi otroki. Del strokovne javnosti se je na omenjeno dikcijo odzval kritično. Da je uporaba besedne zveze nezakonski otrok presenetljiva in sporna, meni red. prof. dr. Darja Zaviršekfakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Tovrstno razlikovanje po njenem mnenju vsebuje negativne konotacije in slabšalni predznak, oboje pa je še vedno navzoče v kolektivnem spominu ljudi, pravi. In dodaja, da je bila uporaba spornih kategorij opuščena že pred več kot štiridesetimi leti. 

V preteklosti se je tovrstno poimenovanje uporabljalo za ločevanje na prave in neprave družineotroci so bili zaradi statusa nezakonskega otroka diskriminirani in zaradi stigme prikrajšani. 

Kot kažejo dokumenti, je v Sloveniji do leta 1963 veljala tudi besedna zveza nezakonska mati. Prof. dr. Darja Zaviršek pravi, da »nezakonske matere« v preteklosti pravno formalno sploh niso imele otrok in so se morale za svoj status, ki je vključeval tudi pravico do stanovanja, trdo boriti. Njihov položaj se je polagoma izboljšal. Danes govorimo o različnih družinskih skupnostih, dodaja prof. dr. Darja Zaviršek in poudarja, da tudi v družinskem zakoniku nikjer ne najdemo dikcije, ki bi tako razlikovala med otroki. V odloku pa je po njenem mnenju več problematičnih stvari. Ne gre le za problem na simbolni ravni, temveč tudi za administrativni problem. 

Predstavljajmo si, ali bo policist, ko bo ustavil odraslega in otroka, preverjal, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali gre za otroka, ki je bil posvojen ali ne. 

Kot še opozarja prof. dr. Darja Zaviršek, lahko taka fragmentacija v družbi pripelje do zmanjševanja določenih pravic. Otrok ne bi smeli ločevati glede na status staršev, poudarja, predvsem pa je taka dikcija po njenem mnenju škodljiva in nesprejemljiva. 

Popolnoma preseženo je, da bi otroke delili glede na zakonski stan staršev. 

 

Pridobili smo pravno mnenje, po katerem se v omenjenem odloku sicer nikomur ne jemlje zagotovljenih pravic, neumestna pa je uporaba zastarele kategorije, ki se že vrsto let ne pojavlja v nobenih zakonskih aktih. Po mnenju pravnice, ki ne želi biti imenovana, gre v tem primeru najverjetneje za nepremišljeno gesto in strokovno napako. Za pojasnilo v zvezi s tem, zakaj je v odloku uporabljeno razlikovanje med zakonskim in nezakonskim otrokom ter posvojencem in biološkim otrokom, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za omenjeni odlok, prav tako smo za mnenje o tem, kakšna je zakonska podlaga za uporabo tovrstnega razlikovanja in specifike poimenovanja, vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar odgovorov do objave prispevka nismo prejeli. 

 


28.01.2024

Uničenje, ki ga povzroča človek, je prehitro, da bi mu evolucija lahko sledila

Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi


28.01.2024

Holokavst: Nikoli več!

Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.


26.01.2024

Kdo bo v prihodnje krepil aktivno državljanstvo?

Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.


26.01.2024

Sanje Antona Fenkart: »Mislila sem, da bom šla na kakšno astronomsko organizacijo, potem je prišel CERN«

Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.


29.01.2024

Diabetološki bolniki

Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.


25.01.2024

Carmen Manet - Med nami

V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.


24.01.2024

Parašportnik leta 2023

Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.


23.01.2024

Tekma med Trumpom in njegovo protikandidatko Haley se zaostruje

Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.


22.01.2024

Novi Radioplayer Slovenija

Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.


19.01.2024

Prva zadružna samooskrbna sončna elektrarna

V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.


19.01.2024

Srebrne igre 1984: razstava o olimpijskih igrah v Sarajevu

Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.


18.01.2024

Prenova rejništva: "Ni junaka, ki to dela zaradi denarja."

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay


18.01.2024

Kar odvržemo v jame, bo nekoč priteklo v kozarce

V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar


17.01.2024

Inženirka leta 2023 Ljupka Vrteva: »Imam priložnost, da svojo zgodbo prenesem mladim dekletom«

Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.


17.01.2024

Leta 2050 se bo z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev

Ob zaključku triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev. Upanje sicer daje zdravilo za demenco, ki je trenutno v fazi presojanja ustreznosti Evropske agencije za zdravila. Nevladniki opozarjajo, da je velik problem še vedno stigma, tudi med zdravstvenimi delavci beležijo manko ozaveščenosti o bolezni. Foto: Pixabay


15.01.2024

Stavka zdravnikov: "Sistem pogajanj je sistem ultimatov in betonskega zidu, ki ga ne premakneš."

Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay


15.01.2024

4. mladinske olimpijske igre

Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.


15.01.2024

Avstralski staroselci: pogovor z Nives Zalokar

Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?


12.01.2024

Nizozemci so nam ponujali lovce F-16, Izraelci Kfirje

Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


11.01.2024

Od solz do smeha z demenco - kmalu tudi v knjižni izdaji

Pri zavodu Znanost na cesti so pred dnevi zaključili natečaj z naslovom Od solz do smeha z demenco, v katerem so izbrali pet zgodb, ki jih bomo predvajali tudi na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivu na natečaj in o zgodbah se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. dr. Sašo Novak, vodjo projekta Znanost na cesti, ki je bila navdušena nad kakovostjo zgodb, ki so jih prejeli in meni, da je pomembno govoriti o demenci, da ne postane stigma in da se svojci laže soočajo s to boleznijo. Vsek pet izbranih zgodb bomo slišali ob petih zaporednih četrtkovih večerih ob 19-ih na Prvem s strokovnim komentarjem dr. Zdenke Čebašek Travnik. Nocoj ob 19-ih začnemo z zgodbo z naslovom V pavilijonu, avtorice Maše Šemrov.


Stran 13 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov