Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.

Se vračamo v čas, ko smo otroke delili na zakonske in nezakonske?

Medtem ko vlada sprejema ukrepe v boju proti covidu - 19, ne smemo spregledati podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na zgradbo in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s Sars-CoV-2 se je znašla formulacija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in preostalimi otroki. Del strokovne javnosti se je na omenjeno dikcijo odzval kritično. Da je uporaba besedne zveze nezakonski otrok presenetljiva in sporna, meni red. prof. dr. Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Tovrstno razlikovanje po njenem mnenju vsebuje negativne konotacije in slabšalni predznak, oboje pa je še vedno navzoče v kolektivnem spominu ljudi, pravi. In dodaja, da je bila uporaba spornih kategorij opuščena že pred več kot štiridesetimi leti. 

V preteklosti se je tovrstno poimenovanje uporabljalo za ločevanje na prave in neprave družine, otroci so bili zaradi statusa nezakonskega otroka diskriminirani in zaradi stigme prikrajšani. 

Kot kažejo dokumenti, je v Sloveniji do leta 1963 veljala tudi besedna zveza nezakonska mati. Prof. dr. Darja Zaviršek pravi, da »nezakonske matere« v preteklosti pravno formalno sploh niso imele otrok in so se morale za svoj status, ki je vključeval tudi pravico do stanovanja, trdo boriti. Njihov položaj se je polagoma izboljšal. Danes govorimo o različnih družinskih skupnostih, dodaja prof. dr. Darja Zaviršek in poudarja, da tudi v družinskem zakoniku nikjer ne najdemo dikcije, ki bi tako razlikovala med otroki. V odloku pa je po njenem mnenju več problematičnih stvari. Ne gre le za problem na simbolni ravni, temveč tudi za administrativni problem. 

Predstavljajmo si, ali bo policist, ko bo ustavil odraslega in otroka, preverjal, ali je otrok zakonski ali nezakonski, ali gre za otroka, ki je bil posvojen ali ne. 

Kot še opozarja prof. dr. Darja Zaviršek, lahko taka fragmentacija v družbi pripelje do zmanjševanja določenih pravic. Otrok ne bi smeli ločevati glede na status staršev, poudarja, predvsem pa je taka dikcija po njenem mnenju škodljiva in nesprejemljiva. 

Popolnoma preseženo je, da bi otroke delili glede na zakonski stan staršev. 

Pridobili smo pravno mnenje, po katerem se v omenjenem odloku sicer nikomur ne jemlje zagotovljenih pravic, neumestna pa je uporaba zastarele kategorije, ki se že vrsto let ne pojavlja v nobenih zakonskih aktih. Po mnenju pravnice, ki ne želi biti imenovana, gre v tem primeru najverjetneje za nepremišljeno gesto in strokovno napako. Za pojasnilo v zvezi s tem, zakaj je v odloku uporabljeno razlikovanje med zakonskim in nezakonskim otrokom ter posvojencem in biološkim otrokom, smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za omenjeni odlok, prav tako smo za mnenje o tem, kakšna je zakonska podlaga za uporabo tovrstnega razlikovanja in specifike poimenovanja, vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar odgovorov do objave prispevka nismo prejeli.