Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Odkrivanje prezrtih delov prestolnice, kjer se skrivajo spomini nekdanjega brezdomca in nekdanjega odvisnika.
Letošnja planinska sezona je zaradi epidemioloških razmer drugačna kot smo jih bili vajeni, spremenila se je tudi struktura obiskovalcev gora. Zdaj odhajajo v gore obiskovalci, ki prej tega niso počeli. Zato gorski reševalci svetujejo še večjo previdnost in upoštevanje pravil za varno gibanje. Na prvem mestu sta: dobra priprava na turo in prav takšna telesna pripravljenost.. Gorski reševalci so imeli v zadnjih desetih dneh tudi po več posredovanj in reševanj na dan. Minuli konec tedna so posredovali osemkrat. Prispevek Aljane Jocif
Ob stalni potencialni nevarnosti okužbe s korona virusom se je povečala skrb za zdravje. Pomemben dejavnih zdravja je tudi hrana. Nekateri so zastoje pri transportu hrane v prvem valu epidemije povezovali s porastom okužb s salmonelo. Stališče pristojne evropske institucije Agencije za varnost hrane – EFSA – ki ga je objavila že na začetku pandemije je, da hrana ne predstavlja tveganja za Covid 19, je pa v teh razmerah še toliko bolj pomembna osebna higiena in higiena živil, v pogovoru z Jernejko Drolec pravi dr. Blaža Nahtigal, z EFSE informacijske točke za Slovenijo.
Najpogostejša tarča kibernetskih napadov so navadni uporabniki interneta in majhna podjetja. Prispevek Eve Lipovšek.
V obdobju epidemije koronavirusa so zelo dejavne humanitarne organizacije, ki stremijo k temu, da nihče ne ostane brez hrane, vode in strehe nad glavo. Kot poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, se je število pomoči potrebnih v zadnjih mesecih povečalo od 5-10%. Že aprila je bilo rečeno, da je Rdeči križ Slovenije v obdobju epidemije za pomoč dodano zaprosilo več kot 1000 ljudi. Predsednica Rdečega Križa Slovenije Vesna Mikuž dodaja, da so aprila razdelili za tretjino več hrane kot lansko mesečno povprečje. Nevarnost za okužbo z novim koronavirusom imajo v mislih tudi organizatorji letovanj za otroke. Tako je prišlo do odpovedi nekaterih napovedanih letovanj. Generalna sekretarka na Zvezi prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna dodaja, da nekatera društva in zveze po Sloveniji letovanja organizirajo že skoraj 30 let. Več Marko Rozman.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi SDS-ov minister Vasko Simoniti, je v četrtek popoldne objavilo predloge sprememb treh medijskih zakonov, med njimi tudi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Namen zakona z zgolj petdnevnim rokom razprave je vzeti sredstva RTV-ju, ki že tako beleži izgube zaradi vse večjih, od zunaj naloženih finančnih obremenitev. Koliko milijonov od 120-ih, kolikor znaša letni proračun, bi po zdaj veljavnem predlogu RTV izgubila? Kakšne bi bile posledice, čemu bi se morali odpovedati? In kaj reči o SDS-ovem vprašalniku, ki ljudi sprašuje, ali je RTV v času epidemije poročal v podporo vladi, pristransko ali nepristransko. To so vprašanja, ki smo jih zastavili generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu. Z njim se je pogovarjala Maja Derčar. Najprej sledi odgovor na vprašanje, koliko bi torej javni medijski servis izgubil, če bi obveljali zdaj zasnovani medijski zakoni?
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Danes mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Več Neva Zajc.
Ministrstvo za kulturo je včeraj v javno obravnavo po tiho in brez obvestila vpletenim akterjem poslalo spremembe in dopolnitve kar treh medijskih zakonov: Zakona o RTV, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakona o medijih. Odzive je poiskala Katja Arhar.
Topli poletni večeri na prostem bi bili čisto preveč prijetni, če si jih ne bi bilo treba deliti s komarji. Vedno jih je preveč in so preveč nadležni. Še zlasti v teh dneh pa se nam zdi, da jih je celo več kot minula poletja. Ali se nam to samo zdi, ali pa je res, da so se komarji letos iz neznanih razlogov namnožili? To vprašanje smo zastavili dr. Katji Kalan z oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem in izvedeli, da jih res je več.
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Šolarji in mladi so na počitnicah, njihovi načrti so različni, prav gotovo pa so kar veliko tudi pred najrazličnejšimi zasloni. In če je bila pred časom na prvem mestu televizija, sta to zdaj pametni telefon in računalnik. Na njiju se najde marsikaj zanimivega, a strokovnjaki s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer deluje Točka osveščanja o varni rabi interneta safe.si, opozarjajo tudi na prekomerno rabo digitalnih tehnologij in zasvojenost z njimi. Marko Puschner zato svetuje sprehode v naravo in izbris aplikacij, ki jih ne potrebujemo več. Pri tem opozarjajo tudi, da moramo najprej izbrisati uporabniški račun, šele nato pa aplikacijo na telefonu ...
Potem ko je nadzorni svet Telekoma Slovenije včeraj prodal Planet TV madžarski televizijski hiši TV2, povezane s tamkajšnjo vladajočo stranko Viktorja Orbana, je Simeona Rogelj zbrala odzive o tem, kakšne posledice bi utegnila imeti ta prodaja.
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ministrstvo za kmetijstvo predlaga ukinitev nacionalne odredbe, ki je prepovedala čebelam smrtonosne pesticide, saj so presodili, ni potrebe po nacionalnem podvajanju predpisov z evropskimi.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Notranjski regijski park je tudi letos za otroke iz Cerknice in okolice pripravil poučne in zabavne raziskovalne počitnice. V sredo so si ogledali jamo Suhadolico in se preizkusili v ribolovu rdečeperk, včeraj so jo mahnili na potep po pisanih travnikih Menišije, danes pa odkrivajo izvire Cerkniškega jezera. Za kratek čas se jim je pridružil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Neveljaven email naslov