Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov