Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.
Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dva dni potem, ko ga je predsednik vlade predstavil kot kandidata za evropskega komisarja, je Janez Lenarčič stopil pred novinarje v Bruslju. Kot za Slovenijo izjemno zanimive je med drugim izpostavil okolje in raziskave in regionalno politiko. Izrazil je upanje, da ga bo predsednica komisije presojala po strokovnosti in sposobnosti, čeprav išče ženske. Ne glede na domače očitke, med drugim o nepolitičnosti, pa v evropskem parlamentu upa na podporo vseh poslancev iz Slovenije.
Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je danes sporočilo, da bodo s 1. septembrom zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz sedanjih 31,97 evra na 35,67 evra, kar je za skoraj 4 evre višja premija. Dvig premij je pričakovati tudi v zavarovalnicah Triglav in Adriatic, čeprav ta hip pravijo, da le pozorno spremljajo rezultate. Če bo zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej dražil storitve, bodo višje cene premij, najverjetneje potrebne, še dodajajo. Ob tem sicer ne gre spregledati, da je letni dobiček zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja najmanj 50 milijonov evrov. Prav na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oziroma njegovi ukinitvi si politika sicer že nekaj časa nabira politične točke. Zato smo pogledali tudi v koalicijski sporazum in preverili, kaj tam piše glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
48 kvadratnih metrov velik apartma za dve osebi s kuhinjo, predprostorom, dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico in balkonom v neposredni bližini znanih turističnih točk: Podpeškega jezera, Svete Ane in Rakitne. V najem apartmaja je vključena prehrana, čiščenje in paket terapevtskih storitev. In cena za petdnevni najem v poletnih mesecih? Zgolj tri ure dela na dan. Gre za poseben pilotni projekt, ki so se ga lotili streljaj od prestolnice v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Torej v enem od osmih takšnih centrov oziroma zasebnih socialnovarstvenih zavodov s koncesijo pri nas.
Naš novinar Tomaž Gerden o tem, kako se je kot otrok ponoči pretihotapil pred televizor, da bi gledal prenos pristanka na Luni
Varstveno-delovni centri po Sloveniji združujejo 4000 odraslih oseb s posebnimi potrebami, med njimi je okoli 85 odstotkov tam le v dnevnem varstvu. Omogočajo dnevno, do 8-urno varstvo, pa tudi institucionalno bivanje v bivalnih enotah odraslim osebam s posebnimi potrebami. Poletje je čas za aktivnosti, za katere jim med letom zmanjka časa, dneve v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar Ljubljana pa krajšajo tudi prostovoljci, med njimi je že pol leta prostovoljka iz Španije.
Irena Jakša Zupančič o vstopu tehnoloških podjetij na balkanski trg.
V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije. Kljub odporu uradne humane in veterinarske medicine, si alternativne metode zdravljenja, kot so homeopatija, akupunktura, bioresonanca, uporaba eteričnih olj in druge komplementarne metode počasi utirajo pot v prakso. V Sloveniji smo dobili prvo generacijo petnajstih veterinarjev, ki so končali 4-letni podiplomski študij homeopatije po mednarodnih smernicah IAVH. Veterinarska zbornica te metode uradno priznava. Rezultati kombiniranja širše palete znanj v praski so dobri. Veterinarska fakulteta, kot najpomembnejša izobraževalna institucija na področju veterine pri nas pa je do njih odklonilna.
Neveljaven email naslov