Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
V Sloveniji pod pragom revščine živi 41 tisoč otrok; koronavirus je socialno sliko še poslabšal.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Pogovarjali smo se s Fani Al Mansour, ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana in predsednico Zveze srednjih šol, z Gregorjem Pečanom, ravnateljem OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in s predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter s Sebastjanom Kukovcem, ravnateljem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju.
Po besedah ravnateljice Fani Al Mansour ima na njihovi šoli subvencionirano prehrano okrog 60 % dijakov:
"Glede na to, da poklicne in strokovne šole pokrivamo praviloma tudi otroke s socialnega dna, kot temu rečemo, menim, da so upravičeni do nekega nadomestila za prehrano. In da bi morali v času, ko se izobraževanje odvija na daljavo, poskrbeti, da se tem dijakom zagotovi neka prehrana. Kdo bi moral za to poskrbeti, je dilema in mislim, da srednje šole nismo pravi naslov, da bi se lahko s tem ukvarjale."
41 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Koronavirus je še poslabšal socialno sliko v Sloveniji. Fani Al Mansour:
»Moje razmišljanje gre v to smer, da so centri za socialno delo tisti, ki najbolje poznajo socialno sliko prebivalcev nekega kraja. In da oni najbolje vedno, kje so otroci, ki so lačni.«
Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol:
"Subvencioniran obrok je lahko subvencioniran takrat, ko je. Glede na to, da učenci obrokov v šoli ta trenutek ne dobivajo, seveda ne more biti subvencionirano. Dobra opcija bi verjetno bila, da dobijo nekakšne bone za nakup prehrambenih artiklov. Hkrati bi bilo pa treba zagotoviti, da teh bonov ni mogoče zamenjati za karkoli drugega. Ne za denar ali alkoholne pijače, temveč zgolj za prehrambene artikle, ki bi lahko bili celo navedeni in ki bi jih lahko zakonodajalec predpisal."
Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Velenju:
"Absolutno je prav, da se to vprašanje uredi. Gre pa za težave v logistiki. Kako zagotoviti varnost, kako zagotavljati distanco, minimalne standarde, kako prinašati posodo v šolo, kako prihajati po obroke. Tu je največja težava, za katero ne vem, če jo lahko v tako hitrem času rešimo. V Velenju smo prišli do sklepa, da počakamo do konca tedna, da vidimo, kaj bo s pedagoškim procesom. Seveda podpiramo, da se zagotovijo obroki zlasti za učence, ki imajo prehrano subvencionirano."
Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zapisali so: »Razumemo stisko. Iščemo ustrezno rešitev, ki bo predvidoma znana v prihodnjem tednu.«
Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlament je leta 2015 izglasoval omejitev uporabe plastičnih vrečk, ki obremenjujejo okolje. Trenutno namreč povprečen Evropejec porabi skoraj 200 plastičnih vrečk na leto. V Sloveniji je prepoved brezplačnih plastičnih vrečk začela veljati 1. januarja, s tem pa smo se zavezali, da potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk do konca leta pade pod 90, do konca leta 2025 pa pod 40 tovrstnih vrečk na posameznika. Brezplačne plastične vrečke so od začetka leta tako prepovedane tudi v trgovinah z oblačili, ne zgolj z izdelki, še vedno pa jih je moč kupiti na prodajnem mestu. Še vedno pa so na voljo zelo lahke plastične vrečke, ki jih najdemo na oddelkih, kjer dobimo sveža živila, torej sadje, zelenjavo, ribe, meso.
Rezultati poklicne, mednarodne in splošne mature, ki so jih na Državnem izpitnem centru razkrili minuli teden, so razkrili, da so bili zelo uspešni tudi mladi na mednarodni maturi. Ta mednarodno priznan program se izvaja na 3 slovenskih gimanzijah: že 28. leto na II. Gimnaziji Maribor in Gimnaziji Bežigrad, že osmič je potekala tudi na Gimnaziji Kranj. 65 slovenskih in 23 tujih dijakov je letos v povprečju doseglo dobrih 38 točk, vse – 45 – sta zbrali 2 dijakinji iz Maribora, Zala Šeško in Maša Predin.
Oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah imajo v poletnih mesecih največ dela. Kateri so ključni nasveti, ki jih je dobro upoštevati ob prometni nezgodi v tujini?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Euronews se je vprašal: poklon ali potegavščina?, The Guardian pa poročal, da so ga nekateri označili za strašilo. Kip Melanie Trump, ki ga je po naročilu ameriškega umetnika Brada Downeya na savskem nabrežju izdelal rokodelec Aleš Župevc – Maxi, je predvsem zaradi naivne podobe razburkal domačo javnost, o njem pa pišejo glavni svetovni mediji. Provokativnost začinjena s humorjem in ironijo je sicer bistvo umetniških projektov, ki jih v tem času Brad Downey predstavlja v ljubljanski galeriji Vžigalica na razstavi Ta Eho. Komentira Žiga Bratoš.
Posočje so v zadnjih štirih desetletjih stresli trije rušilni potresi, zadnji natanko na današnji dan pred 15-imi leti. Ta je poškodoval več sto stavb in poleg sedmih ranjenih ljudi zahteval tudi smrtno žrtev. V odpravljanje posledic se je s programom popotresne obnove vključila tudi država in preko svoje tehnične pisarne do zdaj poskrbela za obnovo 349-ih objektov. A to je manj kot polovica vseh, ki so bili v potresu poškodovani. Čeprav bi morala biti popotresna obnova Posočja že končana, temu ni tako in - kot kaže - še ne bo tako kmalu. So pa v posoških lokalnih skupnostih z obnovo ob manjših pripombah in opozorilih v glavnem zadovoljni.
Več kot 170-članka ekipa slovenskih tabornikov se je opravila v Združene države Amerike, kjer bo julija potekal 24. svetovni skavtski jamboree. Na tej prireditvi, ki poteka na vsaka 4 leta, pričakujejo 46 tisoč skavtov iz več kot 160 držav, slovenski pa so izlet čez Atlantik izkoristili še za kratko potovanje po ZDA.
Študijska izmenjava je pomembno obdobje rasti in pridobivanja novega znanja. Študentje so po opravljeni izkušnji tudi bolj zaposljivi in pripravljeni na delo v mednarodnem okolju. Urejanje izmenjave pa seveda ne pride brez zapletov. Največ jih povzročajo urejanje predmetov na tuji univerzi in iskanje namestitve.
Na letošnji splošni maturi je med 5.600 dijaki, ki so jo letos prvič opravljali, vse točke doseglo 8 maturantov. Prihajajo iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Škofje Loke. Le prvo leto splošne mature, torej pred 25 leti, je bila številka diamantnih maturantov tako nizka, pred tremi leti jih je bilo na primer 17. Po podatkih Državne komisije za splošno maturo so letos kandidati boljše reševali izpite iz naravoslovnih predmetov, porazdelitev ocen pa je pokazala, da jih je manj kot pretekla leta prejelo oceni 7 in 8 pri matematiki in angleščini. Tudi zato je zlatih maturantov manj kot pretekla leta. Eden izmed tistih, ki je zbral vseh 34 točk, je tudi Jan Krajnik z Gimnazije Kranj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavno sodišče je decembra lani odločilo, da so območja volilnih okrajev pri nas v neskladju z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, naj v dveh letih ureditev popravi tako, da bodo volivke in volivci imeli vsaj približno enako možnost odločanja o tem, kdo bo prišel v državni zbor. Ob tem se je znova odprla razprava, ali ne bi malce popravili tudi volilnega sistema. Pokroviteljstvo nad razpravo je prevzel predsednik države Borut Pahor in po nekaj sestankih z vrhom politike je kazalo, da se je izoblikovala načelna podpora ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu. Po nekaterih opozorilih ustavnih pravnikov pa se zdi, da je politika na začetku poti.
Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki sem nam je oglasil Valter Pregelj in nas odpeljal v poletno vzdušje ob smaragdni hčeri planin.
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
V Državnem zboru so včeraj sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta določa nov način financiranja javnoveljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev in tudi precej ostrejše pogoje za ustanavljanje novih zasebnih šol in vrtcev. Čeprav je novela prestala parlamentarno branje, pa bo to temo z močnim ideološkim nabojem najverjetneje razrešilo šele ustavno sodišče.
Neveljaven email naslov