Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Ministrstvo za infrastrukturo namerava predlagati znižanje denarnih kazni za nekatere prekoračitve hitrosti
Na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Po večini gre za manjše prekoračitve in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša – po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za od 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj tisoč evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 evorv. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je treba vlagati v preventivo in ozaveščanje voznikov. Strinjajo se tudi, da so kazni visoke, vendar pa pripominjajo, da je zaradi manj nadzora tudi manjša možnost, da bi bili zaloteni pri prekršku. Poleg tega pa imamo tudi polovičke, ki razpolovijo kazen, če račun plačamo v osmih dneh.
Minister Jernej Vrtovec: Ocenjujemo, da je kazenska politika ponekod precej inkasantna, kar pomeni, da ljudje plačujejo kazni na odsekih, na katerih je hitrost že tako omejena in ogroženost ni tako velika.
Na vprašanje, ali je bil AMZS povabljen k pripravi tega predloga, Jure Kostajnšek odgovori, da so sodelovali v javni razpravi pred dobrim letom, vendar takrat predloga o spremembi višine sankcij ni bilo. Tej spremembi sicer ne nasprotujejo.
Jure Kostajnšek, AMZS: Za varnost v prometu smo veliko naredili s tem, da smo dogradili avtocestni prometni križ, ki pa zdaj ponekod že pregoreva, in z uvedbo vinjet omogočili še precej več uporabnikom uporabo varnejših avtocest. Redno vzdržujemo tudi državne ceste. Če pomislimo, da smo včasih imeli več kot 700 mrtvih na leto in pozneje 350 mrtvih in imamo zdaj približno sto mrtvih na cestah letno, lahko rečemo, da smo varnost na cestah precej izboljšali.
Robert Štaba se sicer strinja, da so kazni pri nas visoke, vendar opozarja na povezavo med višino kazni in možnostjo, da te zalotijo pri prekršku. V nekaterih drugih državah po Evropi so kazni sicer nižje, a imajo bistveno večji nadzor, z večjim številom merilnikov hitrosti.
Robert Štaba, zavod Varna pot: Če ni doslednejšega nadzora in prekrški na koncu niso sankcionirani, kaznovalna politika nima učinka. V Sloveniji se je ob tem pravnem sistemu, ki ga imamo, vsakdo, ki išče bližnjice, sposoben izogniti kazni tako zaradi hitrosti kot zaradi alkohola. Sploh ni treba poznati nobenega pravnika, le na internet greš in najdeš pravi nasvet. Do danes nobena vlada ni bila pripravljena zamašiti teh pravnih lukenj.
Na očitek, da je ministrstvo obšlo stroko, minister Jernej Vrtovec zanika in poudarja, da so se pogovarjali z različnimi strokovnjaki, ki so povedali, da kazen ni edini instrument doseganja varnosti v prometu.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Ministrstvo za infrastrukturo namerava predlagati znižanje denarnih kazni za nekatere prekoračitve hitrosti
Na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Po večini gre za manjše prekoračitve in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša – po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za od 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj tisoč evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 evorv. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je treba vlagati v preventivo in ozaveščanje voznikov. Strinjajo se tudi, da so kazni visoke, vendar pa pripominjajo, da je zaradi manj nadzora tudi manjša možnost, da bi bili zaloteni pri prekršku. Poleg tega pa imamo tudi polovičke, ki razpolovijo kazen, če račun plačamo v osmih dneh.
Minister Jernej Vrtovec: Ocenjujemo, da je kazenska politika ponekod precej inkasantna, kar pomeni, da ljudje plačujejo kazni na odsekih, na katerih je hitrost že tako omejena in ogroženost ni tako velika.
Na vprašanje, ali je bil AMZS povabljen k pripravi tega predloga, Jure Kostajnšek odgovori, da so sodelovali v javni razpravi pred dobrim letom, vendar takrat predloga o spremembi višine sankcij ni bilo. Tej spremembi sicer ne nasprotujejo.
Jure Kostajnšek, AMZS: Za varnost v prometu smo veliko naredili s tem, da smo dogradili avtocestni prometni križ, ki pa zdaj ponekod že pregoreva, in z uvedbo vinjet omogočili še precej več uporabnikom uporabo varnejših avtocest. Redno vzdržujemo tudi državne ceste. Če pomislimo, da smo včasih imeli več kot 700 mrtvih na leto in pozneje 350 mrtvih in imamo zdaj približno sto mrtvih na cestah letno, lahko rečemo, da smo varnost na cestah precej izboljšali.
Robert Štaba se sicer strinja, da so kazni pri nas visoke, vendar opozarja na povezavo med višino kazni in možnostjo, da te zalotijo pri prekršku. V nekaterih drugih državah po Evropi so kazni sicer nižje, a imajo bistveno večji nadzor, z večjim številom merilnikov hitrosti.
Robert Štaba, zavod Varna pot: Če ni doslednejšega nadzora in prekrški na koncu niso sankcionirani, kaznovalna politika nima učinka. V Sloveniji se je ob tem pravnem sistemu, ki ga imamo, vsakdo, ki išče bližnjice, sposoben izogniti kazni tako zaradi hitrosti kot zaradi alkohola. Sploh ni treba poznati nobenega pravnika, le na internet greš in najdeš pravi nasvet. Do danes nobena vlada ni bila pripravljena zamašiti teh pravnih lukenj.
Na očitek, da je ministrstvo obšlo stroko, minister Jernej Vrtovec zanika in poudarja, da so se pogovarjali z različnimi strokovnjaki, ki so povedali, da kazen ni edini instrument doseganja varnosti v prometu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov