Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Industrija srečanj: pozabljeni

19.11.2020

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Pod industrijo srečanj med drugim sodijo sejemski in kongresni centri, hoteli in prizorišča, organizatorji dogodkov, ponudniki tehnične opreme, ponudniki hrane, turistične agencije, ki k nam vozijo tuje turiste, prevozniki pa tudi nastopajoči. Gre za panogo, ki je lani ustvarila 271 milijonov evrov prihodkov. Če upoštevamo še multiplikativne učinke so skupaj ustvarili skoraj milijardo evrov. Njihova dejavnost se je ustavila 12ega marca – in v povprečju so podjetja imela od 80 do 90 odsotno izgubo. Kljub temu jim vlada več mesecev sploh ni prisluhnila. Miha Kovačič:

Žal so nas spregledali v PKP1, 2, 3, 4 šele v PKP5 smo se začeli bolj resno pogovarjati o naših predlogih, zdaj v PKP6 pa ukrepi niso prilagojeni naši panogi. Naš apel je, da vladni odločevalci prepoznajo specifiko in pomen dejavnosti.

Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranj podjetij. Najbolj problematično je področje nepovratne pomoči podjetjem z izpadom prometa, višjim od 40 %, ki je po njihovem mnenju občutno prenizka. Takšna subvencija podjetjem ne bo omogočila preživetja. Podjetja ne da bodo primorana samo odpuščati, žal bodo številna tudi propadla. Ob tem Gorazd Čad opozori

Bojimo se, da bo onemogočena izvedba prireditev od državnih proslav, do predsedovanja Evropski Uniji.

V okviru celotne industrije srečanj je ogroženih 15 tisoč delovnih mest.


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Industrija srečanj: pozabljeni

19.11.2020

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Pod industrijo srečanj med drugim sodijo sejemski in kongresni centri, hoteli in prizorišča, organizatorji dogodkov, ponudniki tehnične opreme, ponudniki hrane, turistične agencije, ki k nam vozijo tuje turiste, prevozniki pa tudi nastopajoči. Gre za panogo, ki je lani ustvarila 271 milijonov evrov prihodkov. Če upoštevamo še multiplikativne učinke so skupaj ustvarili skoraj milijardo evrov. Njihova dejavnost se je ustavila 12ega marca – in v povprečju so podjetja imela od 80 do 90 odsotno izgubo. Kljub temu jim vlada več mesecev sploh ni prisluhnila. Miha Kovačič:

Žal so nas spregledali v PKP1, 2, 3, 4 šele v PKP5 smo se začeli bolj resno pogovarjati o naših predlogih, zdaj v PKP6 pa ukrepi niso prilagojeni naši panogi. Naš apel je, da vladni odločevalci prepoznajo specifiko in pomen dejavnosti.

Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranj podjetij. Najbolj problematično je področje nepovratne pomoči podjetjem z izpadom prometa, višjim od 40 %, ki je po njihovem mnenju občutno prenizka. Takšna subvencija podjetjem ne bo omogočila preživetja. Podjetja ne da bodo primorana samo odpuščati, žal bodo številna tudi propadla. Ob tem Gorazd Čad opozori

Bojimo se, da bo onemogočena izvedba prireditev od državnih proslav, do predsedovanja Evropski Uniji.

V okviru celotne industrije srečanj je ogroženih 15 tisoč delovnih mest.


26.07.2019

Tipičen tok turistov: od doline Soče do Bleda, Ljubljane, Postojnske jame proti obali in hrvaški Istri

Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.


26.07.2019

Novosti na področju socialnih pravic

Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.


26.07.2019

Največ nesreč na morju se zgodi zaradi malomarnosti 

V morju pri Vrsarju se je zgodila nesreča, v kateri je slovenski državljan padel z vodnega skuterja. O varni plovbi s skuterji smo se pogovarjali z Robertom Škrokovom, koordinatorjem iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo.


26.07.2019

Komentar Tomaža Celestine: Majhnost slovenske politike

Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je premagal vse domače ovire, pred njim je zdaj zahtevnejša evropska pot. Najprej mora prepričati svojo prihodnjo šefinjo, predsednico Evropske komisije, potem se mora dobro odrezati na zaslišanju, oktobra pa ga čaka še glasovanje v Evropskem parlamentu. Domači del poti je bil sicer precej krajši, trajal je le dober teden, a dinamika tega dela je znova razkrila majhnost slovenske politike.


26.07.2019

Petnajstič s kolesom iz Ožbolta ob Dravi do Kopra

Do Kopra danes kolesari rekreativna skupina 45-ih kolesarjev, ki je včeraj svojo že tradicionalno etapo začela v Ožbaltu ob Dravi, se zvečer ustavila in prenočila v Ljubljani, danes pa že okoli 6-ih nadaljevala pot proti Obali. Boštjan Golob, eden izmed začetnikov zdaj že 15. etape se je v eter oglasil že pred startom.


25.07.2019

Poročanje o embalaži trn v peti obrtnikom, odlagališča so marsikje spet polna

Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.


25.07.2019

Lastniki Telekoma razočarani nad letošnjimi nizkimi dividendami

Skupina Telekom bo na skupščini, sklicani za konec avgusta, razdelila občutno nižje dividende kot lani. Če so delničarji še lani na račune prejeli kar 14 evrov bruto za delnico, bodo letos zgolj 4 evre in pol. Naša največja telekomunikacijska družba pa se ne sooča zgolj z upadom tržne kapitalizacije, ampak tudi z vse večjo konkurenco v panogi ter kritikami na račun domnevnega pranja denarja in suma davčnih utaj v hčerinskih podjetjih na Balkanu. Urška Jereb.


24.07.2019

Žrtve o zlorabi težko spregovorijo, če pa že, mine več let, celo desetletij

Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.


24.07.2019

Zakaj so nekatere osnovne šole bolj zaželene kot druge?

Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Razlogi za prepise otrok v določen okoliš so različni – nekateri so logistični, drugi se navezujejo na vsebino obšolskih dejavnosti. Na MOL opažajo, da v Ljubljani narašča število začasnih prijav prebivališča otrok v okolišu v katerem stoji neka točno določena osnovna šola. Nekateri starši prepišejo otroka zaradi dejanskih začasnih prebivališč, nekateri se preselijo iz tujine ali drugih občin.


23.07.2019

Johnson - najslabši predsednik britanske vlade v zgodovini?

Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva


23.07.2019

»Če ličila in videz niso takšni, kot si jih je dekle zamislilo, lahko tisti dan tudi ne gre v šolo«

Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«


23.07.2019

V vročini zmanjšana produktivnost, kako lahko prilagodimo poslovna oblačila?

Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.


23.07.2019

Prve blagajne so nastale na Divjem zahodu

Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


23.07.2019

Prve blagajne so nastale na Divjem zahodu

Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


22.07.2019

Vojska na meji: militarizacija ali dobrodošla pomoč pri nadzoru?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.07.2019

»Nekoč sem delal 49 dni zapored, nisem vedel ne, kdaj je noč, kdaj dan«

Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.


22.07.2019

Kljub prepričljivi zmagi Zelenski potrebuje zaveznike

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.


22.07.2019

Kljub prepričljivi zmagi Zelenski potrebuje zaveznike

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.


22.07.2019

"Življenje novinarja v Turčiji je naporno"

Jutranji pogovor z dopisnivo Karmen Švegl.


21.07.2019

Registrske tablice

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 151 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov