Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Industrija srečanj: pozabljeni

19.11.2020

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Pod industrijo srečanj med drugim sodijo sejemski in kongresni centri, hoteli in prizorišča, organizatorji dogodkov, ponudniki tehnične opreme, ponudniki hrane, turistične agencije, ki k nam vozijo tuje turiste, prevozniki pa tudi nastopajoči. Gre za panogo, ki je lani ustvarila 271 milijonov evrov prihodkov. Če upoštevamo še multiplikativne učinke so skupaj ustvarili skoraj milijardo evrov. Njihova dejavnost se je ustavila 12ega marca – in v povprečju so podjetja imela od 80 do 90 odsotno izgubo. Kljub temu jim vlada več mesecev sploh ni prisluhnila. Miha Kovačič:

Žal so nas spregledali v PKP1, 2, 3, 4 šele v PKP5 smo se začeli bolj resno pogovarjati o naših predlogih, zdaj v PKP6 pa ukrepi niso prilagojeni naši panogi. Naš apel je, da vladni odločevalci prepoznajo specifiko in pomen dejavnosti.

Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranj podjetij. Najbolj problematično je področje nepovratne pomoči podjetjem z izpadom prometa, višjim od 40 %, ki je po njihovem mnenju občutno prenizka. Takšna subvencija podjetjem ne bo omogočila preživetja. Podjetja ne da bodo primorana samo odpuščati, žal bodo številna tudi propadla. Ob tem Gorazd Čad opozori

Bojimo se, da bo onemogočena izvedba prireditev od državnih proslav, do predsedovanja Evropski Uniji.

V okviru celotne industrije srečanj je ogroženih 15 tisoč delovnih mest.


Aktualna tema

4429 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Industrija srečanj: pozabljeni

19.11.2020

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.

Pod industrijo srečanj med drugim sodijo sejemski in kongresni centri, hoteli in prizorišča, organizatorji dogodkov, ponudniki tehnične opreme, ponudniki hrane, turistične agencije, ki k nam vozijo tuje turiste, prevozniki pa tudi nastopajoči. Gre za panogo, ki je lani ustvarila 271 milijonov evrov prihodkov. Če upoštevamo še multiplikativne učinke so skupaj ustvarili skoraj milijardo evrov. Njihova dejavnost se je ustavila 12ega marca – in v povprečju so podjetja imela od 80 do 90 odsotno izgubo. Kljub temu jim vlada več mesecev sploh ni prisluhnila. Miha Kovačič:

Žal so nas spregledali v PKP1, 2, 3, 4 šele v PKP5 smo se začeli bolj resno pogovarjati o naših predlogih, zdaj v PKP6 pa ukrepi niso prilagojeni naši panogi. Naš apel je, da vladni odločevalci prepoznajo specifiko in pomen dejavnosti.

Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranj podjetij. Najbolj problematično je področje nepovratne pomoči podjetjem z izpadom prometa, višjim od 40 %, ki je po njihovem mnenju občutno prenizka. Takšna subvencija podjetjem ne bo omogočila preživetja. Podjetja ne da bodo primorana samo odpuščati, žal bodo številna tudi propadla. Ob tem Gorazd Čad opozori

Bojimo se, da bo onemogočena izvedba prireditev od državnih proslav, do predsedovanja Evropski Uniji.

V okviru celotne industrije srečanj je ogroženih 15 tisoč delovnih mest.


28.04.2019

S knjigo nismo nikoli sami

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.04.2019

Dr. Ellen Carol DuBois o boju žensk za volilno pravico

Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman


25.04.2019

Pomladni utrip v Krajinskem parku Debeli rtič

Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.


24.04.2019

Znanost v Sloveniji zapostavljena, čeprav brez nje ni razvoja in kvalitetnega življenja

Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.


23.04.2019

Vrtnica zanjo, knjiga zanj ... ali kako jurjevo praznujejo Katalonci

Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.


22.04.2019

Ortodontija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Gradovi na Slovenskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Razstava - Adi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Pogovor z dopisnikom - Igor Jurič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.04.2019

Filozofski obračun pri O.K. Corralu

Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.04.2019

Koroška: s kanglicami po mleko

Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!


18.04.2019

Pacienti se predvsem bojijo trpljenja, ki so ga predhodno izkusili ob umirajočem svojcu

Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.


17.04.2019

Dokup pokojninske dobe

»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.


17.04.2019

Ažmanov računski center

V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.


16.04.2019

Slovenija zgled drugim državam glede uresničevanja sodb ESČP

Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.


16.04.2019

Robert Peskar o požaru Notre-Dame

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.04.2019

Kviz - kri

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.04.2019

Stanovanjska problematika mladih

Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.


15.04.2019

Ko se za gladovno stavko odloči oblast

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.04.2019

Narcise prevzetne, tulipani strastni, vijolice za izvoz, vrtnica pa še vedno kraljica

Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.


Stran 156 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov