Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Dobrodelnost te izpolni in ti daje nergijo."

26.11.2020

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Prva pro bono zobozdravstvena ambulanta v Matenji vasi pri Postojni

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Za odprtje ambulante se je odločil po upokojitvi, v tem času pa je do novega nasmeška, brezplačno, pomagal okrog 140-im pacientom, ki so ga obiskali 55-krat. Ambulanta, v katero paciente napotuje postojnski Center za socialno delo, večinoma prihajajo iz občin Postojna in Pivka, pomaga pa tudi prosilcem za azil.

Dobrodelnost in prostovoljstvo mi prinašata veliko zadovoljstva in me izpolnjujeta. Ko sem še delal, sem opazil, da nekateri ljudje enostavno nehajo prihajati. Ko malo analiziraš in poizveduješ, vidiš, da gre za finančno stisko in ko je treba plačati, jih ni več.

Največja težava je bila ugotoviti, kdo je upravičen do pro bono storitve, zato se je povezal z občinama Postojna in Pivka in Centrom za socialno delo. Slednji ima vse potrebne podatke, da k njemu, z naročilnico, napoti tiste, ki njegovo pomoč zares potrebujejo.

Ta naročilnica je veljavna šest mesecev, tako da lahko v tem času poskrbim za popolno popravilo zobovja. Po potrebi naročilnico podaljšajo. Sodelujem tudi z Združenjem za promocijo prostovoljstva - Slovensko filantropijo, prihajajo prosilci za azil.

Presenetilo ga je, da se k njemu zatečejo mlajši in predvsem ljudje v srednjih letih.

Imeli smo nekaj primerov ljudi, ki so bili aktivni iskalci zaposlitve. Iz takih poklicev, kot sta, na primer, gostinstvo in trgovina, kjer s škrbastim zobovjem težko dobiš službo. Ko sem jim ga uredil, so dobili tudi zaposlitev. Uspelo jim je torej, da so izšli iz zaprtega kroga in napredovali. In v tem je smisel. Nikoli ne bom pozabil skupinice, ki se je, vsa hvaležna, po končanem zdravljenju prišla pokazat na Center za socialno delo.

Na začetku so načrtovali le zdravljenje zob, kasneje, ko je prišlo nekaj donacij, pa je izpeljal tudi nekaj protetičnih storitev.

Dela v svoji ordinaciji, večkrat pa se zgodi, da kakšno stvar financira tudi sam. Nekaj materiala so mu donirali nekdanji dobavitelji, občini prispevata za vodo in elektriko.

Izračunal sem, da sem v prvem letu in pol ali dveh brezplačno opravil toliko storitev, da bi zanje na trgu zaslužil 35.000 do 40.000 evrov. Ampak bile so popolnoma brezplačne. Zaenkrat nekako shajam.

Dela sam, saj je težko najti asistentko, ki bi ravno tako delala brezplačno. V času korone je sicer malo težje, saj ogromno časa potrebuje za razkuževanje opreme in prostorov. Virusa pa se ne boji.

V zobozdravstvu smo vedno izpostavljeni okužbam, saj gre za bližnji kontakt s pacientom in je v prostoru veliko aerosolov. Ampak moram priznati, da od pacientov do sedaj nisem dobil ne gripe, ne angine. Ne bom rekel, da možnosti prenosa ni, ampak - če upoštevaš pravila in delaš pravilno, je možnost zelo majhna.

Prepričan je, da v vsakem izmed nas vse življenje živi notranji otrok, ki nam omogoča, da se veselimo majhnih stvari.

Če tega otroka z odraslostjo ubijemo, bomo prikrajšani za marsikaj lepega. In marsikaj doseženega in ustvarjenega ne bo imelo pravega leska. Če tega otroka ni več, postanemo zagrenjeni, se borimo le za materialne stvari in na koncu umremo nesrečni.


Aktualna tema

4425 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Dobrodelnost te izpolni in ti daje nergijo."

26.11.2020

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Prva pro bono zobozdravstvena ambulanta v Matenji vasi pri Postojni

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Za odprtje ambulante se je odločil po upokojitvi, v tem času pa je do novega nasmeška, brezplačno, pomagal okrog 140-im pacientom, ki so ga obiskali 55-krat. Ambulanta, v katero paciente napotuje postojnski Center za socialno delo, večinoma prihajajo iz občin Postojna in Pivka, pomaga pa tudi prosilcem za azil.

Dobrodelnost in prostovoljstvo mi prinašata veliko zadovoljstva in me izpolnjujeta. Ko sem še delal, sem opazil, da nekateri ljudje enostavno nehajo prihajati. Ko malo analiziraš in poizveduješ, vidiš, da gre za finančno stisko in ko je treba plačati, jih ni več.

Največja težava je bila ugotoviti, kdo je upravičen do pro bono storitve, zato se je povezal z občinama Postojna in Pivka in Centrom za socialno delo. Slednji ima vse potrebne podatke, da k njemu, z naročilnico, napoti tiste, ki njegovo pomoč zares potrebujejo.

Ta naročilnica je veljavna šest mesecev, tako da lahko v tem času poskrbim za popolno popravilo zobovja. Po potrebi naročilnico podaljšajo. Sodelujem tudi z Združenjem za promocijo prostovoljstva - Slovensko filantropijo, prihajajo prosilci za azil.

Presenetilo ga je, da se k njemu zatečejo mlajši in predvsem ljudje v srednjih letih.

Imeli smo nekaj primerov ljudi, ki so bili aktivni iskalci zaposlitve. Iz takih poklicev, kot sta, na primer, gostinstvo in trgovina, kjer s škrbastim zobovjem težko dobiš službo. Ko sem jim ga uredil, so dobili tudi zaposlitev. Uspelo jim je torej, da so izšli iz zaprtega kroga in napredovali. In v tem je smisel. Nikoli ne bom pozabil skupinice, ki se je, vsa hvaležna, po končanem zdravljenju prišla pokazat na Center za socialno delo.

Na začetku so načrtovali le zdravljenje zob, kasneje, ko je prišlo nekaj donacij, pa je izpeljal tudi nekaj protetičnih storitev.

Dela v svoji ordinaciji, večkrat pa se zgodi, da kakšno stvar financira tudi sam. Nekaj materiala so mu donirali nekdanji dobavitelji, občini prispevata za vodo in elektriko.

Izračunal sem, da sem v prvem letu in pol ali dveh brezplačno opravil toliko storitev, da bi zanje na trgu zaslužil 35.000 do 40.000 evrov. Ampak bile so popolnoma brezplačne. Zaenkrat nekako shajam.

Dela sam, saj je težko najti asistentko, ki bi ravno tako delala brezplačno. V času korone je sicer malo težje, saj ogromno časa potrebuje za razkuževanje opreme in prostorov. Virusa pa se ne boji.

V zobozdravstvu smo vedno izpostavljeni okužbam, saj gre za bližnji kontakt s pacientom in je v prostoru veliko aerosolov. Ampak moram priznati, da od pacientov do sedaj nisem dobil ne gripe, ne angine. Ne bom rekel, da možnosti prenosa ni, ampak - če upoštevaš pravila in delaš pravilno, je možnost zelo majhna.

Prepričan je, da v vsakem izmed nas vse življenje živi notranji otrok, ki nam omogoča, da se veselimo majhnih stvari.

Če tega otroka z odraslostjo ubijemo, bomo prikrajšani za marsikaj lepega. In marsikaj doseženega in ustvarjenega ne bo imelo pravega leska. Če tega otroka ni več, postanemo zagrenjeni, se borimo le za materialne stvari in na koncu umremo nesrečni.


18.10.2023

Majhni smo in ranljivi, če imaš možnost, je treba pomagati

Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


10.10.2023

Avdiofestival: Potovanje na robu noči - Kako slišimo zvok?

Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.


10.10.2023

Premiera filma Šepet metulja, ki govori o občutljivi temi šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.


09.10.2023

22 odstotkov mladostnikov ima povišano verjetnost depresije

Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


06.10.2023

Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom ob 18. kongresu

V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.


06.10.2023

Popis prebivalstva na Madžarskem: Slovencev je za tretjino več

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.


05.10.2023

Jon Fosse je novi nobelovec za književnost

V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA


05.10.2023

Učiteljev že danes primanjkuje, obeti so še slabši

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.


04.10.2023

Nobelova za kemijo: kvantne pike imajo velik potencial v nanotehnologiji

V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.


04.10.2023

Samostojnost študentov onemogočata pomanjkanje prostora v študentskih domovih in predrag najemniški trg

Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay


04.10.2023

Mojca Širok: Sklepni roman kriminalne trilogije Rim Ljubljana Bruselj

Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.


03.10.2023

Nobelova za fiziko za razvoj metode, ki ponuja vpogled v gibanje elektronov

Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: Kristina Kappelin, direktorica fundacije Axla Muntheja

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.


02.10.2023

Koliko Slovenci izkoriščajo možnosti, ki jim jih zagotavlja hrvaška manjšinska zakonodaja?

Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?


02.10.2023

Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač


Stran 19 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov