Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Marko Milosavljević o ukinitvi financiranja STA

01.12.2020

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."

Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:

"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."

Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:

"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."

Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?

"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."


Aktualna tema

4425 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Dr. Marko Milosavljević o ukinitvi financiranja STA

01.12.2020

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor

Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.

"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."

Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:

"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."

Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:

"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."

Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?

"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."


26.03.2024

Telekomunikacijski operaterji – ali smo jim res prepuščeni?

Ali ste tudi vi na vašem računu kdaj opazili, da vam je operater enostransko spremenil pogodbene pogoje? Dobili ste na primer višji račun za naročniško razmerje – in kaj ste storili? Najbrž nič, Plačali račun. Halo operater; BODI FER ! je slogan akcije Vseslovenskega združenja malih deležnikov v sodelovanju z Zvezo potrošnikov. Obe združenji sta prepričani, da se lahko te sporne prakse telekomunikacijskih operaterjev prekinejo. Kakšne so podrobnosti ter kakšni so vaši razmisleki in komentarji?


25.03.2024

Kolektivne tožbe zoper velike operaterje

Vseslovensko združenje malih deležnikov je, podprto z Zvezo potrošnikov Slovenije, zoper 4 velike slovenske operaterje: Telekom, A1, Telemach in T2, vložilo kolektivne tožbe, in sicer zaradi njihovih enostranskih in neupravičenih podražitev naročnin. Operaterjem očitajo, da si jemljejo pravico, da enostransko spreminjajo in določajo pogodbene pogoje. Kolektivne tožbe so za zdaj še v postopku potrjevanja na sodišču.


25.03.2024

Dule lahko spremljajo porodnice v večini slovenskih porodnišnic

V prvem pomladnem tednu praznujejo dule svoj svetovni dan. V Sloveniji je izobraženih že 50 dul, aktivnih pa je 30. Dule so usposobljene in izkušene ženske, ki nudijo fizično, čustveno in informacijsko podporo materi in njeni družini v času nosečnosti in med porodom ter v prvih dneh po porodu. O prireditvah in predavanjih, ki jih lahko spremljate v tem tednu pa smo več izvedeli od dr. Špele Peternel, vodje Združenja moja dula.


22.03.2024

Javnost ključnih podatkov o projektu JEK2 še nima

Novembra se bomo odpravili na referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Nekateri menijo, da bi moral biti referendum že zdavnaj, spet drugi pa so mnenja, da je razpisan prezgodaj. Kljub temu, da ne bo zavezujoč, ampak 'le' posvetovalni, bo prinesel aktualno sliko javnega mnenja, ki je po dozdajšnjih raziskavah jedrski energiji sicer naklonjeno.


22.03.2024

Skakalni rekord očeta Petra Prevca je 23,5 metra

Dva dni pred dokončnim slovesom Petra Prevca od profesionalne smučarske kariere smo se z njegovim očetom Božidarjem pogovarjali o tej prelomnici najstarejšega sina v družini Prevc, pa tudi o občutkih, strahovih in podpori staršev na tekmovalni poti smučarske legende. Kot pravi Božidar Prevc, skoki niso nevaren šport, uspe pa tistim, ki sledijo navodilom trenerjev. Ob tem prizna, da k športnim uspehom pripomorejo tudi geni. Nekoč je skakal tudi sam in to na skakalnici, ki jo je zasnoval znameniti inženir Stanko Bloudek. Petrovega očeta smo v natrpanem "medijskem" urniku zmotili v Planici, kjer poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in nastal je tale zvočni zapis.


21.03.2024

Svetovni dan lutk, njihova živost v sivini sprtega sveta

V teh dneh, ko denimo poteka ljubljanski festival Bobri, je tudi lutkovna umetnost v središču gledališke pozornosti, posebno danes na Svetovni dan lutk. Zato danes bolj na stežaj odpirajo vrata tudi lutkovne hiše, v katerih, kot je v mednarodno poslanico zapisala v Mostarju rojena lutkovna ustvarjalka Ines Pašić: » ...lutkarji opravljajo enega najskromnejših poklicev, ( ... ) ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti. Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti«. Slovensko je spisal igralec in animator Miha Bezeljak, član Lutkovnega gledališča Maribor. O poslanstvu lutke razmišlja tudi predsednica Unime Slovenija in članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Martina Maurič Lazar, ki »v sivih tonih sedanjosti prepoznava čisto vezivo lutk«. Več Magda Tušar, v združenih prispevkih za Prvi in Ars.


19.03.2024

Politična drama na Hrvaškem

Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.


18.03.2024

Greva na samo? Utrinki s Tedna možganov 2024

Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!


15.03.2024

Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost

Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.


17.03.2024

Vse manj je dobrih, tradicionalnih slovenskih gostiln ...

Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.


15.03.2024

Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?

Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.


15.03.2024

Motnje spanja so javni zdravstveni problem

Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.


14.03.2024

"Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.


13.03.2024

Kako živeti z boleznijo ščitnice?

Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.


12.03.2024

Pred volitvami v Rusiji

Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.


11.03.2024

Najmanjše število rojenih otrok in hkrati presežna umrljivost. Ali narod izumira?

Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.


08.03.2024

'Prevzele smo odgovornost in povzdignile glas za boljšo prihodnost naših otrok'

Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.


08.03.2024

Pogled prek meje - živahno od Pliberka prek Ljubljane in Celovca do Proseka

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.


07.03.2024

Na turistični borzi v Berlinu Slovenija predstavila Novo Gorico

Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.


05.03.2024

6.000 pacientov prejelo vabilo, ki jim lahko reši življenje

V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.


Stran 10 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov