Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.
Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.
In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.
O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije
Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.
Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.
In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.
O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.
Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.
Neveljaven email naslov