Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Velike težave otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev zaradi zaprtja šol

17.12.2020

Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.

Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive

Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.

"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."

Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.

"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."

Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.

"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."

Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.

"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."


Aktualna tema

4432 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Velike težave otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev zaradi zaprtja šol

17.12.2020

Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.

Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive

Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.

"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."

Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.

"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."

Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.

"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."

Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.

"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."


24.08.2018

Aljaževi dnevi tudi o usodi znamenitega Aljaževega stolpa

V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.


24.08.2018

IN MEMORIAM CIRILU ZLOBCU

Dr. Matjaž Kmecl in Marko Kravos o življenju in delu Cirila Zlobca.


23.08.2018

Novi predsednik Državnega zbora Dejan Židan

Pogovor je pripravila Nataša Mulec.


22.08.2018

V domovih za starejše kronično primanjkuje prostora

Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.


22.08.2018

Evropski mladinski parlament Slovenije

V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.


21.08.2018

Marko Jenšterle o Venezueli

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.08.2018

Kviz - komarji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.08.2018

Streljanje na veleposlaništvo v Ankari

Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.


17.08.2018

Deklina zgodba

Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org


16.08.2018

Tomo Česen o sinovem vzponu na Latok

Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.


15.08.2018

Prepoznavanje ljudi na podlagi uhljev

Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.


15.08.2018

Brezje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.08.2018

S Tomosi po meji Slovenije

Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.


14.08.2018

Viadukt Monardi pri Genovi se je zrušil

Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.


14.08.2018

V svetu črnih vdov

Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.


14.08.2018

Kviz - Googlov ulični pogled

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Odmevi na sodbo ameriškega sodišča glede glifosata

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Tanja Oblak Črnič pogovor

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?


12.08.2018

Aktivni mladi

Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.


10.08.2018

Šarec ima 52 glasov

Politični eksperiment kot ga še ni bilo.


Stran 177 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov