Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive
Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.
"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."
Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.
"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."
Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.
"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."
Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.
"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
Šole za otroke s posebnimi potrebami ostajajo zaprte, posledice zanje bodo nepopravljive
Na pobudo dveh družin je ustavno sodišče pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Tem otrokom pa država s takim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo, je ostra ena od pobudnic ustavne presoje Duška Milovanović iz Celja. Od kar je svoja vrata morala zapreti tudi celjska osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, se je njena družina znašla v zelo nezavidljivem položaju.
"Skoraj nemogoče je, frustracije so vedno večje. Bor ima redko gensko napako ter številne pridružene diagnoze, kot so epilepsija, motnja koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, selektivno hranjenje ter avtizem."
Učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, je sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje.
"Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke. Teh znanj in pripomočkov pa starši nimamo."
Še bistveno večja težava je, ker številni, tako kot Bor, nujno potrebujejo terapije.
"Te terapije, ki jih zdaj ni deležen že dva meseca, so še pomembnejše kot samo izobraževanje in jih bo težko nadomestiti za nazaj."
Ker te terapije potekajo individualno, težko razume, da jim jih država ne omogoči.
"Namesto da bi država dala prednost našim otrokom in bi jim omogočila vsaj prepotrebne terapije, je pred tem odprla frizerske salone, avtopralnice, cvetličarne. Tega ne razumem."
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
V Postojni danes poteka 20. strokovno srečanje potujočih knjižničarjev. Na parkirišču pred Primorko je tako na ogled 12 vozil, ki vsak dan oziroma vsak mesec, v več kot polovico slovenskih krajev, na 735 postajališč, prinašajo sveže branje. Med knjižničarji je bila Sabrina Mulec.
Točno čez teden dni se bo spremenila višina denarne socialne pomoči. Prav vsi, ki menijo, da so upravičeni do novega zneska morajo na novo oddati vlogo. Novi upravičeni imajo le nekaj dni časa, vsi do sedanji upravičenci imajo čas do konca julija. Več podrobnosti v pogovoru, ki ga je s predstavnico ministrstva za delo Valentino Vehovar posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Evropska radiodifuzna zveza – EBU združuje 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav s sedežem v Ženevi. Vsako leto pod tem okriljem poteka več dogodkov. Spomnimo, da smo pred slabima dvema tednoma spremljali nemara najbolj znan dogodek, to je Eurosong oz. Pesem Eurovizije. Manj poznan je vsakoletni EBU Folk festival. Ta konec tedna bo potekal že 39. Letos ga gosti ruski radio Orpheus, potekal bo med 26. in 28. majem v Moskvi. Prvi program Radia Slovenija na letošnji, torej 39. EBU Folk festival, pošilja glasbeno skupino Brina Trio.
Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije sta že dvanajsto leto zapored pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki v praksi udejanja vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo. Živahno dogajanje na Kongresnem trgu v Ljubljani je v mikrofon ujela Petra Medved.
Neveljaven email naslov