Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.
Strokovnjaki na okrogli mizi STA o cepivu proti covidu-19
Danes je v Slovenijo prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove za cepljenje najbolj ogroženih skupin, najprej vse starejše od 80 let in kronične bolnike, ki živijo doma. Vendar le tiste, ki bodo na cepilno mesto lahko prišli sami. Nepokretni pa bodo morali počakati na drugo cepivo. Cepivo Moderne naj bi prišlo v Slovenijo jutri, vendar v zelo majhnih količinah. Načrt cepljenja v januarju in februarju bo vlada sicer predstavila jutri popoldne.
Glede na tako majhne količine cepiva, ki jih imamo v Sloveniji na voljo, je aktualno vprašanje glede zamika cepljenja z drugim odmerkom, kot so to storili v nekaterih državah. Podatki proizvajalca ne omogočajo, da bi drugi odmerek zamaknili, je na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije pojasnjeval Alojz Ihan iz skupine za cepljenje.
"Dejstvo je, da ima cela Evropa premalo cepiva v tem trenutku."
Cepivo je varno in kakovostno, njegova sestava je transparentno objavljena na spletnih straneh, pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
"To je izjemno transparentno, vsak si lahko pogleda, tako da glede tega je težko razumeti tiste, ki pravijo 'ne bom se cepil, ker ne vem, kaj je notri.' Za to cepivo vemo točno, kaj je notri."
Cepljenje se pri nas odvija počasi, iz ljubljanskega UKC sporočajo, da se je pri njih cepilo že 3613 zaposlenih, od tega 967 zdravnikov, kar pomeni, da sta skupaj z tistimi, ki so covid-19 že preboleli oziroma so odsotni, zaščiteni dve tretjini zdravnikov. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma pa sporočajo, da bodo jutri pričeli s cepljenjem tistih občanov, ki so prejeli vabilo osebnega zdravnika, in sicer na Gospodarskem razstavišču.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.
Strokovnjaki na okrogli mizi STA o cepivu proti covidu-19
Danes je v Slovenijo prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove za cepljenje najbolj ogroženih skupin, najprej vse starejše od 80 let in kronične bolnike, ki živijo doma. Vendar le tiste, ki bodo na cepilno mesto lahko prišli sami. Nepokretni pa bodo morali počakati na drugo cepivo. Cepivo Moderne naj bi prišlo v Slovenijo jutri, vendar v zelo majhnih količinah. Načrt cepljenja v januarju in februarju bo vlada sicer predstavila jutri popoldne.
Glede na tako majhne količine cepiva, ki jih imamo v Sloveniji na voljo, je aktualno vprašanje glede zamika cepljenja z drugim odmerkom, kot so to storili v nekaterih državah. Podatki proizvajalca ne omogočajo, da bi drugi odmerek zamaknili, je na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije pojasnjeval Alojz Ihan iz skupine za cepljenje.
"Dejstvo je, da ima cela Evropa premalo cepiva v tem trenutku."
Cepivo je varno in kakovostno, njegova sestava je transparentno objavljena na spletnih straneh, pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
"To je izjemno transparentno, vsak si lahko pogleda, tako da glede tega je težko razumeti tiste, ki pravijo 'ne bom se cepil, ker ne vem, kaj je notri.' Za to cepivo vemo točno, kaj je notri."
Cepljenje se pri nas odvija počasi, iz ljubljanskega UKC sporočajo, da se je pri njih cepilo že 3613 zaposlenih, od tega 967 zdravnikov, kar pomeni, da sta skupaj z tistimi, ki so covid-19 že preboleli oziroma so odsotni, zaščiteni dve tretjini zdravnikov. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma pa sporočajo, da bodo jutri pričeli s cepljenjem tistih občanov, ki so prejeli vabilo osebnega zdravnika, in sicer na Gospodarskem razstavišču.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Vlada Republike Slovenije je pred dvema letoma v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta dan, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen dostopnosti knjižnic za osebe z okvaro sluha. Osrednji dogodek ob današnjem dnevu obeležujejo v Osrednji knjižnici v Kranju. Na Prvem smo dan zabeležili v pogovoru z direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasno Bauman. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Je sploh mogoče, da je to res? Pet dejstev o RTV Slovenija! Kateri podatek ni pravilen?
Fantje danes kuhajo kot za šalo, žarnice pa ne znajo več zamenjati. Drži? Zakaj izumira knaufseksualec? Mihi sprašuje, poslušalci odgovarjajo.
Si predstavljate, kako bi zvenel pogovor med dvema zakoncema, če bi uporabljala jezik diplomatov?
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Možnosti za posvojitev otroka v Sloveniji je zelo malo. Na posvojitev trenutno čaka več kot 500 parov, vsako leto je posvojenih le okoli 40 otrok in od teh jih približno tretjina pride iz tujine. Zakaj je v Sloveniji tako težko posvojiti otroka, čeprav jih na drugi strani kar tisoč živi v rejništvu, je raziskovala Vesna Martinec.
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja. Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju. Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Miha Šalehar s poslušalci o gretju na račun sosedov, praksah zastonjkarstva in (ne)poštenosti takšnega početja.
Raziskovanje odnosa med učitelji in starši. Kaj se dogaja, kaj se je zgodilo, kam gremo? Odgovore s poslušalci išče Miha Šalehar #nebuloze
Miha Šalehar s poslušalci debatira o družbenih fenomenih in slovenskem vsakdanu.
Intervju Aleša Smrekarja z najboljšim slovenskim jadralcem vseh časov po osvojeni srebrni kolajni na olimpijskih igrah v Braziliji.
Medtem ko mnogi strmimo v zvezde predvsem takrat, ko smo bolj romantično razpoloženi, pa se vedno najde tudi precej takih, ki v zvezde strmijo z drugačnimi nameni. V Sloveniji deluje kar nekaj astronomskih društev, osnovne in srednje šole ponujajo astronomske krožke. Zato ne preseneča, da so tudi različni astronomski tabori vedno dobro obiskani. Terenska ekipa Prvega bo obiskala mlade astronome, ki ta teden s teleskopi »lovijo« meteorski dež in ostale astronomske pojave pod goro Raduho v Zgornji Savinjski dolini. Na Mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Raduha 2016, ki poteka v organizaciji ZOTKS (Zveze organizacij za tehnično kultur Slovenije) in Astronomskega društva Javornik, osnovnošolci in srednješolci spoznavajo osnove astronomije, astrofotografijo in astrofiziko, raziskujejo nebesne pojave in skrivnosti ozvezdij, obenem pa najdejo dovolj časa tudi za druženje, izlete in zabavo. Z njimi bomo strmeli v nebo že med 11.30 in 12.00, zvečer pa sem jim lahko po 22.00 pridružite na javnem astronomskem opazovanju nočnega neba, ki po napovedih poznavalcev prinaša rekordno število utrinkov.
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov