Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
Domačini so z roko v roki s stroko in znanostjo v desetih letih na Gorenjskem zbrali že več kot 12.000 starih hišnih imen.
Gre za projekt, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki mu čas ni naklonjen, saj domačini, ki še nosijo v sebi te zgodbe, počasi odhajajo. Zdaj, ko je projekt dobil tudi najvišje priznanje z vpisom v nacionalni register nesnovne dediščine, pa verjame, da bodo to spoznali tudi drugje po Sloveniji.
"Ta imena so s tem vpisom dobila potrditev, da so pomemben del naše nesnovne dediščine. Prvenstveno podeželske, pa vendar tudi naših starih mest. Hkrati pa je to lahko tudi spodbuda drugim društvom, organizacijam ali posameznikom, da se tega lotijo v svojih okoljih. Morda to dediščino raziščejo samo v svoji ulici ali vasi in s tem postanejo del te registracije, saj ta ni vezana samo na naš projekt, ampak na rabo hišnih imen na splošno, torej za območje celotne države."
Dvaindvajset občin, 350 vasi in 12.000 imen ter 46 publikacij, v katerih so zbrana, je rezultat projekta, ki je v desetih letih znal na gorenjskem podeželju sprožiti pravo gibanje. Da bi bili rezultati tudi strokovno utemeljeni, pa je v projektu sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In kot pravi dr. Jožica Škofic, so s projektom dokazali, da so stara hišna imena izjemno pomemben del naše kulturne dediščine.
"So bogata zakladnica o jeziku, njihovih narečjih, o ljudeh, ki ta jezik govorijo, in naravnem in kulturnem okolju, kjer so ta imena nastala in se uporabljajo. Pri takih projektih pa je zelo pomembno povezovanje strokovnjakov in domačinov. Prvim dajo novo samozavest, drugim pa, na različnih področjih, veliko novih podatkov in znanja za nadaljnje raziskovanje!"
Pri zbiranju hišnih imen je RAGOR vzpostavil tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in lani je bil projekt med 130 prijavljenimi izbran med 30 primerov dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine EU. S tem in predvsem tudi vpisom v register nacionalne nesnovne dediščine pa so zdaj projektu, dodaja Klemen Klinar, nadeli še češnjico na vrhu torte desetletni poti projekta zbiranja hišnih imen.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Začetek oktobra so oči znanstvene in tudi širše javnosti že 120 let uprte v Stockholm, saj v rojstnem mestu izumitelja Alfreda Nobela vsako jesen razglasijo dobitnike najbolj žlahtnih nagrad za znanstvene dosežke. Tako so pred dobrima dvema urama razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za medicino in fiziologijo. To sta dr. David Julius in dr. Ardem Patapoutinan, ki sta odkrila receptorje za temperaturo in dotik. O velikem pomenu njunega odkritja se je Iztok Konc pogovarjal z dr. Andražem Stožerjem, ki na Medicinski fakulteti v Mariboru poučuje, kako deluje človeško telo.
Da Italija slovi po odlični kulinariki, je splošno znano. Da se lahko pohvali z veliko raznolikostjo svoje kmetijske proizvodnje, tudi. Toda – ali ste vedeli, da je Italija rižarska velesila? Seveda ne na svetovni ravni, ampak na evropski. Naši zahodni sosedi pridelajo več kot polovico vsega evropskega riža, zlasti v podalpski deželi Piemont. Tamkajšnji kmetovalci so že pred stoletji ocenili, da sta obilje vode in plast ilovice pod rodovitno rušo odlična pogoja za gojenje riža. V teh dneh je v okolici italijanske rižarske prestolnice, mesteca Vercelli, čas za žetev. Podrobneje Janko Petrovec.
Danes se začenja Evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Tudi letos je osrednje sporočilo "Premisli, preden klikneš". Slovenija bo že 10-to leto zapored sodelovala v vseevropski iniciativi s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Posebno pozornost letos namenjajo malim in srednjim podjetjem, za zaposlene so pripravili brezplačni spletni tečaj varnivpisarni.si. Vse uporabnice in uporabnike pa vabijo, da se naročijo na spletni novičnik in so še pravočasno obveščeni o aktualnih spletnih prevarah. Več o kibernetski varnosti je v pogovru z Nino Slaček pojasnil Gorazd Božič, vodja SiCerta.
Evergrande je eden največjih kitajskih nepremičninskih konglomeratov, ki se je v zahodnih medijih začel pojavljati pretekli teden, ko je postalo jasno, da podjetje ne more odplačevati svojih kar 300 milijard ameriških dolarjev visokih dolgov. To bi seveda v stisko spravilo tako množico kitajskih družin, ki so svoje prihranke že vložile v načrtovana stanovanja, kot tudi kopico povezanih podjetij in konec koncev sam kitajski bančno-finančni sistem, zaradi česar so nekateri mediji situacijo primerjali celo z zlomom ameriške banke Lehman Brothers leta 2008, ki je vodila v svetovno finančno gospodarsko krizo. O tem, kaj je do te situacije sploh pripeljalo in ali bodo kitajske oblasti res dopustile, da bankrot tega ogromnega zasebnega podjetja preraste v sistemsko krizo, smo govorili z ekonomistom dr. Matevžem Raškovićem, izrednim profesorjem mednarodnega poslovanja na Univerzi Viktorija v novozelandskem Wellingtonu ter gostujočim profesorjem na Univerzi Džedžjang na Kitajskem. Prispevek je pripravila Alja Zore.
V Mariboru je od ponedeljka do danes potekala Evropska mladinska konferenca, na kateri je več kot 200 mladih oblikovalcev politike in strokovnjakov s področja mladine razpravljalo o pomenu participacije mladih v procesih odločanja. Potekala so srečanja predstavnikov mladih z odločevalci in s politiki, pripravili so tudi priporočila, ki jih bodo posredovali ministrom in predstavnikom držav članic EU, ki pokrivajo področje mladine. Evropsko mladinsko konferenco v svojem mandatu pripravi predsedujoča članica Svetu Evropske unije, pri tem pa se tematsko povezuje z drugima dvema državama, ki v obdobju 18 mesecev poleg nje vodita Evropo – Slovenija torej s svojima predhodnicama Nemčijo in Portugalsko.
V času pandemije se je vnovič pokazalo, kako pomembno vlogo ima pri obveščanju javnosti javni medijski servis. Prav poseben pomen ima radio, ki med mediji še vedno velja za najhitrejšega in najbolj verodostojnega. Tako ugotavljata predsednik Radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze Graham Ellis in vodja enote Radio pri EBU Edita Kudlačova, ki sta se v Ljubljani udeležila srečanja članov Radijskega odbora EBU. Z njima se je o izzivih, novih trendih in prihodnosti radijskega medija pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
V drugi polovici preteklega šolskega leta smo tudi na Prvem v več oddajah govorili o velikem porastu duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih zaradi covida in vseh omejitev. Dejansko je vsa stroka z več peticijami opozarjala odločevalce na nakopičene težave, ki so s covidom postale še bolj pereče. Tom telefon, edini specializirani telefon za otroke in mladostnike, je šokiral s svojo statistiko – v ospredje pogovorov s svetovalci so namesto običajnih tem (ljubezen, spolno dozorevanje, odnos z vrstniki) stopile duševne stiske in tudi misli na samomor so skokovito narasle. Velikokrat smo opozorili na predolge čakalne vrste pri specialistih, tudi pri kliničnih psihologih, ki delujejo v okviru javnega zdravstva. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zbornice kliničnih psihologov dr. Sano Čoderl Dobnik.
Z večjo uporabo pametnih naprav na šolarje preti vse več nevarnosti. Po podatkih Europola se je samo v času epidemije na področju Unije povpraševanje po posnetkih spolne zlorabe otrok povečalo za 25 odstotkov. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je o tovrstnih nevarnostih nujno ozavestiti otroke še preden dobijo svojo prvo pametno napravo.
Nedavno je najbolj znana nevesta Islamske države Shamima Begum britanskega premiera Borisa Johnsona prosila, naj ji dovoli vrnitev v Združeno Kraljestvo. Hkrati je britansko javnost prosila odpuščanja. Shamima Begum trenutno živi v begunskem taborišču v Siriji, britanske oblasti pa so ji odvzele britansko državljanstvo. Za njo je sodna bitka, ki je razkrila vse razsežnosti vprašanja, kam z nekdanjimi ženami in družinami borcev Islamske države. Pravšnje vprašanje za Inforetrospektivo.
Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike. O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje." Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo." Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".
V Celju bo 25. in 26. septembra potekal 5. festival fantazijske književnosti, Fanfest. Za dobro jutro smo v pester dan, ki je pred njimi, poklicali gospoda Bojana Ekselenskega iz Celjskega literarnega društva.
Gozd je pomembno javno dobro, čeprav ima svoje lastnike, ki nanj gledajo tudi kot na vir dohodka. Zmotno je misliti, da je glavni vir dohodka povsod les, marsikje, denimo na Jančah, imajo lastniki bistveno več dobička od gozdnih plodov, kot so gobe, borovnice in med. Poleg Janč se z nesorazmernim pritiskom obiskovalcev gozda, med katerimi so tudi nabiralci gozdnih plodov, srečujejo še v Triglavskem narodnem parku, natančneje na Pokljuki. Tako je Triglavski narodni park sponzoriral dvodnevni Posvet o nabiranju in varstvu gliv, ki je včeraj in danes potekal na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Tam so se srečali gozdarji, naravovarstveniki, gobarji, mikologi, lastniki in upravljalci gozdov. V Evropi je večina gozdov lastniških, posamezne države pa imajo dostop za prebivalstvo v gozdove različno urejen. Lahko bi rekli, da je na vzhodu Evrope gozd prosto dostopen vsem, proti zahodu pa je vedno več omejitev; najprej omejitve nabiralništva in potem tudi dostopa samega. Če se v državah z visokimi omejitvami pojavlja vprašanje dostopa do javnega dobrega, ki ga predstavlja gozd, se pri nas pojavlja vprašanje pravice lastnikov, ki v gozdove vlagajo, do prednostne uporabe gozdnih plodov, ki predstavljajo tudi ekonomski potencial. Posvet je predstavljal začetek dialoga med enimi in drugimi, ki ga lahko ilustriramo v pogovoru z Matjažem Levičnikom, lastnikom gozda med Lazami in Jančami, in naravovarstvenikom Luko Šparlom, iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Slovenija se je lani prvič vpisala v ta prestižni francoski vodnik po restavracije, letos nadaljujemo proslavljanje. Ana Roš iz Hiše Franko je ohranila dve Michelinovi zvezdici, po eno pa ima 6 restavracij. Najprej omenimo novega dobitnika: Gostišče Grič s chefom Lukom Koširjem. Michelinovo zvezdico pa je ohranilo tudi 5 lanskih dobitnikov: Hiša Denk z Gregorjem Vračkom, Gostilna pri ojzetu s Tomažem Kavčičem, Dam z Urošem Fakučom, Atelje z Jorgom Zupanom in Vila Podvin z Urošem Štefelinom.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana bo v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije to soboto v SiTi Teatru priredilo slavnostno akademijo ob letošnjem mednarodnem tednu in dnevu gluhih z geslom »Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih« in 90. obletnici ustanovitve društva gluhonemih Dravske banovine – prvega društva gluhih pri nas. Letos izpostavljajo dve temi, in sicer skrb za starejše gluhe in izobraževanje gluhih. S predsednikom Društva Gorazdom Orešnikom, njegov govor je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Mojca Korenjak, se je pogovarjala Petra Medved.
23. septembra že drugo leto zapored praznujemo dan slovenskega športa. Z zgodovinarjem dr. Tomažem Pavlinom s Fakultete za šport smo se vprašali, kdaj je šport sploh postal šport oz. kdaj je šport postal več kot vsakdanja telesna dejavnost. Gibanje je bilo namreč nujno že od nekdaj. "Igra ali veščina se pretvori v neko sofisticirano športno dejavnost z razvojem visokih civilizacij ob rekah, kot sta npr. kitajska, egipčanska ... Tu dobi šport specifično obliko, kot jo poznamo tudi danes, neko kompleksno organiziranost in izvajanje tega. Impozanten primer je grška antika: grška gimnastika je podlaga oblikovanju moderne telesne dejavnosti od 17., 18. stoletja naprej."
Medtem ko učinkovitega zdravila proti covidu 19 še ni, pričakujejo ga proti koncu leta, pa se v družbi še vedno razvija polemika glede zdravila ivermektin, ki se sicer uporablja proti okužbam s paraziti. Slovenski infektologi predvsem opozarjajo na njegovo toksičnost in problematično uporabo za samozdravljenje, saj ga ljudje brez strokovnega nadzora naročajo iz tujine, ker pa pri nas ni mogoče kupiti. Prav pred takšnim stanjem svari dr. Matjaž Zwitter, sicer onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko, ki hkrati predlaga zagon študije, ki bi dokazala ali pa dokončno ovrgla morebitno učinkovitost tega zdravila. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z infektologom dr. Janezom Tomažičem in z dr. Matjažem Zwittrom. Za mnenje pa je vprašala tudi dr. Bojano Beović.
Čeprav naj bi po nekaterih napovedih slovenski turizem okreval do leta 2024, se je marsikatera destinacija lahko pohvalila z enako ali celo boljšo poletno sezono kot v predpandemičnem času. A dejstvo je, da so bile potrebne številne prilagoditve zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, marsikateri dogodki so morali ostati na papirju oziroma na ravni zamisli. Slovenija je sicer letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija, konec leta se izteče dveletno promocijsko obdobje na temo gastronomije, Slovenska turistična organizacija pa je že določila nosilno tematiko za obdobje 2022–2023 – aktivni oddih! In tudi gastronomija in aktivni oddih sta na seznamih dejavnosti, ki jih zaznamo med ponudniki zahodne Slovenije, kot je ugotavljala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Ob današnjem svetovnem dnevu kronične mieloične levkemije je Slovensko združenje bonikov z limfomom in levkemijo predstavilo novo spletno platformo POSVETUJ.SE, posvetovalnico za bolnike s krvnimi raki.
Z jesenjo in s stabilizacijo protiepidemijskih ukrepov je znova zaživela sejemska dejavnost. To velja tudi za Italijo – in za mestece Bra na jugu dežele Piemont, kjer so v minulih dneh že trinajstič zapovrstjo priredili bienalni sejem sirov in sirarstva Cheese. Gre za eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, ki je v preteklosti znala izbojevati pomembne politične bitke v Bruslju. V Bra-ju je bil Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov