Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov. Za lokalni bilten skrbijo Primož Štamcar, Manca Volk Bahun in Gregor Bahun.
"Ob pol petih vstajamo, pregledamo vse podatke, tudi koroške lavinske službe. V lavinskem biltenu v dveh stavkih nazorno opozorimo na nevarnost proženja snežnih plazov," pojasnjuje Gregor Bahun.
"Turnih smučarjev je tudi zaradi epidemije in zaprtih smučišč vse več. Smučarji s smučišč so postali turni smučarji, ki pa, vsaj tako opažamo, ne uporabljajo lavinskega trojčka. Teh je po naših presojah dobra tretjina. Na Ljubelju, na obeh straneh so oznake, table o nevarnosti snežnih plazov. Nekateri opozorila prezrejo in se nanje požvižgajo, med njimi tudi nekateri starši z otroki, ki odhajajo na sankaške proge. Tudi tam prežijo nevarnosti."
Manca Volk Bahun, ki je plazove v slovenskih Alpah podrobneje raziskovala tudi v doktorski disertaciji, opozarja, da so trenutno najbolj nevarni kložasti plazovi, veliko je tudi napihanega snega.
"Snežni plazovi so vsakoletna nevarnost, letos so nevarnosti tudi v sredogorju. Zelenica je črno območje za snežne plazove. Splošna ocena nevarnosti je lahko nižja, krajevno pa je v posameznih lahko grapah višja kot je razglašeno v lavinskem biltenu."
"Že doma se moramo pripraviti na turo. Ves čas, ko smo na poti, opazujmo svet okoli sebe. Narava nas opozarja na nevarnosti, zato jo je dobro tudi poslušat." Dobra in odgovorna priprava na turo že tri desetletja odlikuje Mateja Mejovška, alpinista, turnega smučarja in plezalca. Ob poznavanju terena je preučil nevarnost plazov, vreme. Begunjščica je njegova pogosta smučarska izbira. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko se je s prijatelji, turnimi smučarji, po Šentanskem plazu odpravil na Begunjščico. Kot tretjemu smučarju se je sprožila kloža, plaz ga je odnesel pesto metrov nižje.
"Kadar smučam zahtevne ture z večjo nevarnostjo plazu, vedno uporabljam plazovni nahrbtnik. En, dva tri, me je potegnilo v plaz, s skrajnimi močmi v temi sem potegnil za ročko, da se je balon sprožil. Odločilna je bila prijateljska pomoč, vsi smo bili dobro pripravljeni in opremljeni s plazovnim trojčkom. Ko me je plaz odložil, so videli piko, k sreči so me opazili, reševanje je bilo hitro zaključeno."
"Po poškodbi gležnja sem v bolnici na hitro zbral misli in trenutke ter razmišljal, da bi iskreno opisal, kaj se je zgodilo, kaj sem naredil dobro, kaj slabo, kaj vse te lahko čaka v gorah. V gorah moraš biti vedno previden, nesreča nikoli ne počiva, kljub izkušnjam in znanju nikoli ne veš vsega," je pomembno sporočilo Mateja Mejovška, ki ga je objavil tudi v skupini turnih smučarjev.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov. Za lokalni bilten skrbijo Primož Štamcar, Manca Volk Bahun in Gregor Bahun.
"Ob pol petih vstajamo, pregledamo vse podatke, tudi koroške lavinske službe. V lavinskem biltenu v dveh stavkih nazorno opozorimo na nevarnost proženja snežnih plazov," pojasnjuje Gregor Bahun.
"Turnih smučarjev je tudi zaradi epidemije in zaprtih smučišč vse več. Smučarji s smučišč so postali turni smučarji, ki pa, vsaj tako opažamo, ne uporabljajo lavinskega trojčka. Teh je po naših presojah dobra tretjina. Na Ljubelju, na obeh straneh so oznake, table o nevarnosti snežnih plazov. Nekateri opozorila prezrejo in se nanje požvižgajo, med njimi tudi nekateri starši z otroki, ki odhajajo na sankaške proge. Tudi tam prežijo nevarnosti."
Manca Volk Bahun, ki je plazove v slovenskih Alpah podrobneje raziskovala tudi v doktorski disertaciji, opozarja, da so trenutno najbolj nevarni kložasti plazovi, veliko je tudi napihanega snega.
"Snežni plazovi so vsakoletna nevarnost, letos so nevarnosti tudi v sredogorju. Zelenica je črno območje za snežne plazove. Splošna ocena nevarnosti je lahko nižja, krajevno pa je v posameznih lahko grapah višja kot je razglašeno v lavinskem biltenu."
"Že doma se moramo pripraviti na turo. Ves čas, ko smo na poti, opazujmo svet okoli sebe. Narava nas opozarja na nevarnosti, zato jo je dobro tudi poslušat." Dobra in odgovorna priprava na turo že tri desetletja odlikuje Mateja Mejovška, alpinista, turnega smučarja in plezalca. Ob poznavanju terena je preučil nevarnost plazov, vreme. Begunjščica je njegova pogosta smučarska izbira. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko se je s prijatelji, turnimi smučarji, po Šentanskem plazu odpravil na Begunjščico. Kot tretjemu smučarju se je sprožila kloža, plaz ga je odnesel pesto metrov nižje.
"Kadar smučam zahtevne ture z večjo nevarnostjo plazu, vedno uporabljam plazovni nahrbtnik. En, dva tri, me je potegnilo v plaz, s skrajnimi močmi v temi sem potegnil za ročko, da se je balon sprožil. Odločilna je bila prijateljska pomoč, vsi smo bili dobro pripravljeni in opremljeni s plazovnim trojčkom. Ko me je plaz odložil, so videli piko, k sreči so me opazili, reševanje je bilo hitro zaključeno."
"Po poškodbi gležnja sem v bolnici na hitro zbral misli in trenutke ter razmišljal, da bi iskreno opisal, kaj se je zgodilo, kaj sem naredil dobro, kaj slabo, kaj vse te lahko čaka v gorah. V gorah moraš biti vedno previden, nesreča nikoli ne počiva, kljub izkušnjam in znanju nikoli ne veš vsega," je pomembno sporočilo Mateja Mejovška, ki ga je objavil tudi v skupini turnih smučarjev.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay
O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay
Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.
Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.
V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.
V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA
Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Neveljaven email naslov