Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


Aktualna tema

4526 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


21.08.2018

Kviz - komarji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.08.2018

Streljanje na veleposlaništvo v Ankari

Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.


17.08.2018

Deklina zgodba

Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org


16.08.2018

Tomo Česen o sinovem vzponu na Latok

Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.


15.08.2018

Prepoznavanje ljudi na podlagi uhljev

Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.


15.08.2018

Brezje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.08.2018

S Tomosi po meji Slovenije

Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.


14.08.2018

Viadukt Monardi pri Genovi se je zrušil

Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.


14.08.2018

V svetu črnih vdov

Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.


14.08.2018

Kviz - Googlov ulični pogled

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Odmevi na sodbo ameriškega sodišča glede glifosata

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.08.2018

Tanja Oblak Črnič pogovor

Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?


12.08.2018

Aktivni mladi

Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.


10.08.2018

Šarec ima 52 glasov

Politični eksperiment kot ga še ni bilo.


09.08.2018

Hmeljarstvo v Spodnji Savinjski dolini

V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.


10.08.2018

Mladi planinci pod Peco

Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.


10.08.2018

Mednarodni dan mladih

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.08.2018

Huda suša v Evropi bo dvignila cene hrane

Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.


08.08.2018

Napad na novinarsko ekipo Televizije Slovenija

Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.


08.08.2018

Domači pridelovalci zelenjave letos iztržijo vsaj 10 % manj kot lani

Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave  se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.


Stran 182 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov