Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


Aktualna tema

4478 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


26.06.2018

Oskrba na daljavo

Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.


26.06.2018

Projekt Vsi na plac v Radečah

Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić


25.06.2018

Glamping niso samo dobro opremljeni šotori in lesene hiške

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.06.2018

Ob dnevu državnosti

Matjaž Gruden, Andreja Gomboc, Marko Kravos, Karel Smolle in Božo Repe.


25.06.2018

Turisti na Hrvaško, Hrvati v Rusijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.06.2018

Japonci pod drobnogledom

Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.


22.06.2018

Grška kriza, ki je ni več

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.06.2018

Uničenje interneta lahko ustavi glas ljudstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.06.2018

Delavci v trgovinski dejavnosti so nezadovoljni

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.


20.06.2018

Varno delo na soncu

Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline


19.06.2018

Krasoslovna šola

Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.


18.06.2018

Odziv Boštjana Udoviča in Vasilke Sancin o odločitvi Evropske komisije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.06.2018

Nazaj v življenje

Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.


18.06.2018

Mehiški val odpihnil Nemčijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.06.2018

Brežice gostijo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu

V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.


14.06.2018

Začenja se poletna planinska sezona

Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.


14.06.2018

Svetovni dan krvodajalcev

V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.


13.06.2018

Otroci v permakulturi

V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.


13.06.2018

Obvoznica Krško

Obrobje mesta Krško je veliko gradbišče, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z občino Krško gradi obvoznico, njen južni del s tretjim krškim mostom, projekt poteka etapno in naj bi bil v celoti zaključen konec prihodnjega leta, most pa še nekoliko prej, že spomladi, več v prispevku Suzane Vahtarić.


12.06.2018

Delovni čas učiteljev

Do konca pouka v tem šolskem letu odštevajo dneve ne le šolarji in njihovi starši, ampak domnevamo, da tudi učitelji. Zadnji dan pouka bo prihodnji petek, ko bo večina učencev in dijakov odšla proti počitniškim ali drugim izzivom. Učitelji bodo ostali na delovnih mestih še najmanj do konca prvega tedna v juliju. Od takrat pa vse do sredine avgusta ali kak teden dlje bo večina učiteljev na dopustu. Delovni čas učiteljev in njihove obveznosti so v javnosti večkrat tarča različnih kritičnih pogledov: od tega, da so lahko na delovnem mestu le kako uro dlje od polnega 8-urnega delovnika, do tega, da imajo veliko prostih dni oz. dopusta. Tudi računsko sodišče je pred malo več kot letom dni na Ministrstvo za izobraževanje naslovilo zahtevo po enotni ureditvi delovnega časa učiteljev. Ugotovilo je namreč, da na tem področju na šolah obstajajo zelo različne prakse. Zato so predstavniki šolskega ministrstva, ravnatelji in sindikat dorekli delovni čas učiteljev – zapisali so ga v kolektivno pogodbo že poleti lani – upoštevati pa ga bodo začeli 1. septembra letos. Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Stanka Preskar pojasnjuje prednosti nove ureditve delovnega časa učiteljev: "Kolektivna pogodba vsebinsko opredeljuje večino dela učiteljem enotno za vse šole, dopušča pa šolam tudi avtonomijo, da upoštevajoč posebnosti šole izvede svoje projekte preko leta."


Stran 185 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov