Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega  iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u. 

V prestolnici je potresno ogroženih 393 višjih zgradb, med njimi je tudi petnajst stolpnic

Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.

Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.

Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega  iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.

"V splošnem velja, da so stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1984, najbližje evropskemu standardu za potresno odporno gradnjo Eurocode 8. Hkrati so tiste, zgrajene po letu 1965, bistveno bolj potresno odporne kot stavbe zgrajene pred tem. Razlog je takratna nova zakonodaja, ki je nastala po rušilnem potresu v Skopju leta 1963. Ocena ogroženosti stavb se sicer opravlja glede na stopnjo rušilnega potresa po evropski potresni lestvici."

Zanimalo nas je tudi, kako je s staro Ljubljano, v kateri stojijo najstarejše stavbe in ali je kulturna dediščina ogrožena:

"Nekega pravila ni. Tudi potres leta 1895 so nekatere stavbe v stari Ljubljani preživele nepoškodovane. Načeloma pa velja, da so stavbe v starem delu Ljubljane starejše. So opečnate in nimajo armirano betonskih elementov niti železa, ker takrat seveda način gradnje tega ni imel. Ima pa nekatere protipotresne okrepitve. Je pa tudi res, da je bilo v tem starem delu kar nekaj stavb že potresno obnovljenih, tako da ni nujno, da so potresno manj odporne, četudi navzven izgledajo starejše."

Kakšna bi bila škoda v Ljubljani, če bi jo prizadel denimo tako močan potres, kot je nedavno stresel Petrinjo?

"Potres z močjo 6,4, kot je bil nedavni v Petrinji, bi v Ljubljani povzročil primerljivo škodo kot jo je v Zagrebu, seveda ob predpostavki, da bi bila globina in epicenter potresa na enaki oddaljenosti. Mesti sta namreč podobno stari in glede na skupno zgodovino so primerljivi tudi načini gradnje stavb."