Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.
Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.
Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
V prestolnici je potresno ogroženih 393 višjih zgradb, med njimi je tudi petnajst stolpnic
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.
Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.
Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
"V splošnem velja, da so stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1984, najbližje evropskemu standardu za potresno odporno gradnjo Eurocode 8. Hkrati so tiste, zgrajene po letu 1965, bistveno bolj potresno odporne kot stavbe zgrajene pred tem. Razlog je takratna nova zakonodaja, ki je nastala po rušilnem potresu v Skopju leta 1963. Ocena ogroženosti stavb se sicer opravlja glede na stopnjo rušilnega potresa po evropski potresni lestvici."
Zanimalo nas je tudi, kako je s staro Ljubljano, v kateri stojijo najstarejše stavbe in ali je kulturna dediščina ogrožena:
"Nekega pravila ni. Tudi potres leta 1895 so nekatere stavbe v stari Ljubljani preživele nepoškodovane. Načeloma pa velja, da so stavbe v starem delu Ljubljane starejše. So opečnate in nimajo armirano betonskih elementov niti železa, ker takrat seveda način gradnje tega ni imel. Ima pa nekatere protipotresne okrepitve. Je pa tudi res, da je bilo v tem starem delu kar nekaj stavb že potresno obnovljenih, tako da ni nujno, da so potresno manj odporne, četudi navzven izgledajo starejše."
Kakšna bi bila škoda v Ljubljani, če bi jo prizadel denimo tako močan potres, kot je nedavno stresel Petrinjo?
"Potres z močjo 6,4, kot je bil nedavni v Petrinji, bi v Ljubljani povzročil primerljivo škodo kot jo je v Zagrebu, seveda ob predpostavki, da bi bila globina in epicenter potresa na enaki oddaljenosti. Mesti sta namreč podobno stari in glede na skupno zgodovino so primerljivi tudi načini gradnje stavb."
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.
Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.
Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
V prestolnici je potresno ogroženih 393 višjih zgradb, med njimi je tudi petnajst stolpnic
Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb.
Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani.
Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u.
"V splošnem velja, da so stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1984, najbližje evropskemu standardu za potresno odporno gradnjo Eurocode 8. Hkrati so tiste, zgrajene po letu 1965, bistveno bolj potresno odporne kot stavbe zgrajene pred tem. Razlog je takratna nova zakonodaja, ki je nastala po rušilnem potresu v Skopju leta 1963. Ocena ogroženosti stavb se sicer opravlja glede na stopnjo rušilnega potresa po evropski potresni lestvici."
Zanimalo nas je tudi, kako je s staro Ljubljano, v kateri stojijo najstarejše stavbe in ali je kulturna dediščina ogrožena:
"Nekega pravila ni. Tudi potres leta 1895 so nekatere stavbe v stari Ljubljani preživele nepoškodovane. Načeloma pa velja, da so stavbe v starem delu Ljubljane starejše. So opečnate in nimajo armirano betonskih elementov niti železa, ker takrat seveda način gradnje tega ni imel. Ima pa nekatere protipotresne okrepitve. Je pa tudi res, da je bilo v tem starem delu kar nekaj stavb že potresno obnovljenih, tako da ni nujno, da so potresno manj odporne, četudi navzven izgledajo starejše."
Kakšna bi bila škoda v Ljubljani, če bi jo prizadel denimo tako močan potres, kot je nedavno stresel Petrinjo?
"Potres z močjo 6,4, kot je bil nedavni v Petrinji, bi v Ljubljani povzročil primerljivo škodo kot jo je v Zagrebu, seveda ob predpostavki, da bi bila globina in epicenter potresa na enaki oddaljenosti. Mesti sta namreč podobno stari in glede na skupno zgodovino so primerljivi tudi načini gradnje stavb."
Koledarska zima še traja, a s februarjem se je končala meteorološka. Občutek, da z izjemo nekaj krajših obdobij ni postregla z ravno nizkimi temperaturami, nas ne vara, pritrjuje klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje. Kako topla je bila torej minula zima?
Tokratni teden boja proti raku poteka pod geslom Obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B, ki se je v času epidemije znižalo. Izpostavlja pa tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.
Pred nekaj dnevi smo lahko prek spleta občudovali lavine fontane. Etna, najdejavnejši evropski ognjenik, je bruhala lavo celo 1500 metrov visoko v zrak. Na prvem smo se o delovanju vulkanov in Etni, ki jo dobro pozna, pogovarjali z geologom dr. Bojanom Ambrožičem.
Dr. Bojana Beović je bila prvo ime vladne svetovalne skupine za covid-19. Epidemijo novega koronavirusa je spremljala od izbruha na Kitajskem, do prvih primerov v Evropi in do širjenja okužb po Sloveniji. Za dr. Beović smo pogosto pustili najtežja vprašanja o stanju epidemije pri nas in o ukrepih, ki jih je sprejemala vlada. Tudi tokrat ni nič drugače. Dr. Bojano Beović je spraševal Iztok Konc. Foto: BoBo
Svetovni dan civilne zaščite, ki ga zaznamujemo 1. marca, poudarja krepitev zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudarja pomembnost vloge civilne zaščite pri varstvu pred njimi. V Sloveniji je v civilno zaščito, ki je del širšega sistema zaščite in reševanja, operativno vključenih več kot 30.000 ljudi. Zadnje leto se vse vrti okoli novega koronavirusa in pri organizaciji pomoči je pomembno soudeležena tudi civilna zaščita. Uroš Mehle, bolničar in vodja ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenija - OU Grosuplje, je med drugim tri mesece deloval tudi na covidnem oddelku v UKC Ljubljana. Podrobneje v pogovoru z Markom Rozmanom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od prvega uradno potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je le še teden dni. Bil je 4. marec 2020. Covid so dokazali 60-letnemu moškemu, ki se je okužen iz Maroka preko Italije vrnil domov. Zdaj, po enem letu, si o okužbi z novim koronavirusom postavljamo drugačna vprašanja kot takrat. Usmerjena so v cepivo in testiranje, skrbijo nas britanska, brazilska in južnoafriška različica virusa. Kaj nam bodo torej prinesli prihodnji dnevi, tedni in meseci? Veliko vprašanj za sogovornika, ki covid spremlja že od vsega začetka, na dileme epidemije pa odgovarja brez dlake na jeziku. Z nami bo dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes vojsko obtožil, da je izvedla poskus državnega udara, ter se z več sto privrženci zbral na osrednjem trgu Erevana. Vrh armenske vojske ga je pred tem pozval k odstopu. Opozicija opozarja, da se je z njegovim odstopom mogoče izogniti državljanski vojni. Kot pravi Miha Lampreht, gre širše razloge iskati v posledicah šesttedenskega vojaškega spopadu za Gorski Karabah, ki se je 9. novembra lani končal s tristranskim mirovnim sporazumom pod pokroviteljstvom Ruske federacije. Že takrat je bilo jasno, da je premier Pašinjan ob vojaški premoči Azerbajdžana potisnjen v kot, Rusija pa seveda ni mogla tvegati neposredne vojaške pomoči.
Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc.dr.Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.
V uredništvo 1. programa Radia Slovenija smo prejeli elektronsko sporočilo poslušalca, ki pravi, da je zaposlen v privatnem sektorju, kot varnostnik na tožilstvu, kjer ima vsakodnevno veliko neposrednih stikov s strankami, ki prihajajo na tožilstvo. Opravljati mora vsa dela, ki so povezana z varnostjo ljudi in premoženja, kar pomeni evidentiranje stranke, merjenje temperature, površinski telesni pregled (torej neposreden stik). Za to delo ne prejema nobenega kriznega dodatka, ki zadeva delo v obdobju covida, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi na tožilstvu, ki imajo neprimerno manj opravka s strankami in dodatek dobijo. Prepričan je, da vlada zaposlene v zasebnem sektorju, ki so ravno tako izpostavljeni tej nevarnosti, v primerjavi s tistimi v javnem sektorju diskriminira. Po odgovor smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo.
Temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so svoboda gibanja in pravica do shoda z namenom izražanja političnih stališč, smo imeli pred pojavom epidemije za samoumevne. Že več mesecev pa ni več tako. Zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa je vlada te pravice močno omejila. Javnost pa je razburil zlasti nedavni odlok vlade, ki dovoljuje zbiranje do 10 ljudi, vendar ne, če protestirajo. Pravna stroka opozarja, da taka prepoved ni skladna z ustavo. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić
V živo preverjamo vzdušje na Naj planinski koči 2020 - na Mihovem domu na Vršiču. Njen oskrbnik Aleš Štefe pravi, da se močno nadejajo ugodnejših epidemioloških ukrepov. Gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec in inštruktor ter predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS (KINFO) Jani Bele pa opozarja na trenutno nestabilno snežno odejo v gorah.
V teh počitniških dneh so po sprostitvi ukrepov marsikje po slovenskih smučiščih za počitnikarje pripravili tudi smučarske tečaje. Skladno z omejitvami in v veselje otrok v tej s snegom marsikje radodarni zimi, a ne povsod. Na smučiščih v gorenjskih smučarskih središčih je namreč letos ponudba tečajev zelo okrnjena. Vzroki za to so različni, od zaprtih hotelov in meja do predragih koncesij, posledica pa, da kar nekaj smučarskih šol v tem, zanje sicer glavnem vrhuncu sezone, sploh ni odprlo svojih vrat.
Na Osnovni šoli Brežice so danes sprejeli nekaj več kot 600 učencev, ki so v šolske klopi sedli prvič po oktobru. Skupaj je na šoli tako več kot 900 učencev in še 128 zaposlenih, na sobotnem testiranju so imeli namreč vsi negativni izvid testa. Učence so razredniki sprejeli na šolskem dvorišču, prihode učencev so razdelili na več terminov in več vhodov, današnji dan pa preživeli bolj športno, ta teden bo še lahkotnejši, red, rutina, pregled snovi za nazaj. Več z obiska OŠ Brežice v prispevku Suzane Vahtarić.
21. februar je mednarodni dan turističnih vodnikov. Ob tem so v Združenju turističnih vodnikov Slovenije pripravili virtualno turistično vodenje po različnih regijah. Več o tem in o svojih izkušnjah turističnega vodenja nam je povedal Uroš Ule, ki je v Slovenijo pred leti pripeljal tudi "avdiovodiče". Ohranjanje pozornosti in zanimanja pri udeležencih je seveda nujno, pravi. Digitalni svet odpira nove možnosti pa seveda tudi preizkušnje za turistične vodnike, ki morajo biti iznajdljivi in pripravljeni na vse. A časov, kot so bili zadnji meseci, nihče ni mogel predvideti. Pandemija je zarezala tudi v delo turističnih vodnikov in skorajda povsem onemogočila tisto, kar je pri vodenjih nujno- načrtovanje. Z Urošem Uletom se je pogovarjala Mojca Delač.
Po sedmih mesecih potovanja in vedno najbolj stresnem pristanku je rover Vztrajnost pripravljen na delo. Prve fotografije so bile iz vesoljskega vozla na zemljo poslane že 10 minut po pristanku. Kaj mu bo uspelo med misijo, ki naj bi trajala približno dve leti, je še preuranjeno govoriti. Prav tako se ne ve, ali bo uspelo poleteti majhnemu, 1,8 kilogramov težkemu helikopterju, ki je tudi del vesoljskega vozila. Tokrat bi bilo prvič, da bi na drugem planetu letelo nekaj, kar je bilo narejenega na zemlji. Rover bo med drugim iskal in zbiral zanimive vzorce kamnin, ki jih bo naslednja misija na zemljo pripeljala predvidoma leta 2025, pravi prof.dr.Tomaž Zwitter iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, o tem se je Petra Medved v studiu pogovarjala z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom in strokovno delavko in jezikoslovko iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Ireno Ipavec Dobrota.
Obstoj in razvoj kmetij je tesno povezan s prodajo njihovih pridelkov in izdelkov. Pri tem kmetije razvijajo različne pristope za prepoznavnost na trgu in imamo kar nekaj uspešnih zgodb. Promovirajo se tudi skozi vsakoletne akcije S kmetije za vas. K dvigu kakovosti in utrjevanju prepoznavnosti že več kot 30 let prispeva tudi vsakoletno ocenjevanje in razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na kmetijsko gozdarski zbornici pa nastaja platforma, ki bo razpršene ponudnike kmečkih pridelkov in izdelkov povezala v najpopolnejšo bazo ponudnikov in njihovih izdelkov.)
Eden od ukrepov za zajezitev širjenja covida - 19 je tudi omejitev gibanja v nočnem času. Pri nas ta omejitev oz. t.im. policijska ura traja že 122 dni. Uvedena je bila 20.oktobra lani. Potem ko je nočno policijsko uro uvedla nizozemska vlada – uvedla jo je 23. januarja in naj bi obveljala do najmanj 2. marca, je to sprožilo večdnevne množične proteste v več mestih po državi. Nižjestopenjsko nizozemsko sodišče je vladi naložilo, da ta ukrep prekliče, vlada se je na to odločitev pritožila in sinoči je Nizozemsko prizivno sodišče razveljavilo odločitev sodišča nižje stopnje – torej policijska ura med 21. in 4.30 na Nizozemskem ostaja. Kako pa je pri naših sosedih - v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem?
Neveljaven email naslov