Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodo članice in člani Društva za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo ASPI na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 11. uri izvedli dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost! Mladostniki in odrasli s spektroavtistično motnjo v organizaciji Društva ASPI, Plesnega Epicentra Ljubljana in Zavoda Maja Weiss - Zavoda za kulturne dejavnosti bodo pripravili poleg kulturnega programa tudi prvi Flash Mob Dance z naslovom Samo ljubezen. Več pa v prispevku Petre Medved.
V tem tednu bomo praznovali dan slovenske zastave. 7. aprila letos bo namreč minilo 147 let, odkar je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Zakaj ves april ne bi posvetili naši zastavi, se sprašujejo in hkrati predlagajo v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica. Kancler društva Anže Hobič nam je pojasnil razloge za to.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo pred nekaj dnevi posneli ekskluzivni pogovor z hrvaško glasbeno divo, pevko šansona in mediteranskega melosa, Terezo Kesovijo. Gostili smo jo pred njenim velikim ljubljanskim koncertom v Cankarjevem domu. Z Aido Kurtović sta med pogovorom nekaj pozornosti namenili tudi repertoarju, s katerim se bo konec aprila predstavila občinstvu v Sloveniji. Intervju in koncert Tereze Kesovije, ki ga bo snemala naša radijska ekipa, bomo naknadno predvajali v oddaji Sobotni glasbeni večer.
Program Za ženske v znanosti, ki ga pri nas že 16. leto organizirata L'Oreal Adria in Nacionalna komisija za Unesco, je namenjen spodbujanju mladih znanstvenic naravoslovno-tehničnih in medicinskih smeri na njihovi karierni pot. Med mladimi doktorji znanosti je danes sicer že več kot polovica žensk (54%), a se njihov delež na višjih znanstvenih pozicijah občutno zmanjša. Na fakultetah v Evropski uniji in ZDA je delež žensk med 20 in 33 odstotki. Na področjih, kot je inženirstvo, pa pade celo na 5 odstotkov. Kar polovica znanstvenic že po petih letih obupa nad kariero na znanstveni ustanovi. To je le nekaj statističnih podatkov, ki so jih izpostavili ob letošnji razglasitvi najboljših, in ki pričajo, da je pot do uspešne kariere v znanosti za ženske še vedno precej zahtevnejša. Toplotna stikala, energija iz odpadkov in širjenje organizmov po planetu Vsekakor pa kvaliteta raziskovalnega dela letošnjih štipendistk priča tako o njihovem vrhunskem znanstvenem prispevku, kakor o aktualnosti njihovih raziskav. Kemijska tehnologinja Tina Kegl se je osredotočila na pridobivanje energije – predvsem bioplinov – in koristnih produktov iz organskih odpadko; Katja Klinar razvoju toplotnih stikal in toplotnih diod, ki bodo v prihodnosti lahko pomembno prispevala k, denimo, zmanjšanju toplotnih izgub v stavbah; biologinja dr. Eva Turk pa je razvila metodo, s katero je mogoče določiti najverjetnejšo pot širjenja družine pajkov zlatih mrežarjev po svetu in določiti, od kod izvirajo. To metodo pa je ob ustreznih podatkih mogoče aplicirati tudi na druge organizme. Foto: Jani Ugrin
V vsakdanjem življenju uporabljamo na tisoče kemikalij, česar se pogosto niti ne zavedamo, kot tudi ne njihovega vpliva na okolje. Vse te snovi namreč puščajo svoje sledi tudi v naravi, še zlasti v vodnih virih, saj jih voda zaradi svoje narave topi. V okviru mednarodnega projekta boDEREC-CE so raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA preverjali vsebnost novodobnih onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah v celotni Ljubljanski kotlini, vzorci so bili odvzeti tudi po nekaterih lokacijah na Gorenjskem. Pričakovano slabše je stanje površinskih voda, v katerih je bilo najti pesticide, hormone, zdravila, tudi kofein. Za podzemne vode zaenkrat večje nevarnosti ni, a je treba postoriti vse, da se jih zaščiti. O tem kaj onesnaževala v površinskih ter plitvih in globokih podzemnih vodah pomenijo za kakovost vode in siceršen vpliv na okolje, se je z dr. Mihaelom Brenčičem z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani pogovarjal Peter Močnik.
Zavedanje, da lahko zaradi izsiljevalskih virusov izgubimo vse podatke, ki jih hranimo v osebnem računalniku, na telefonu ali v drugih napravah, s katerimi se povezujemo s svetovnim spletom, še vedno ni prav visoko. Dokler se ne zgodi nam, imamo občutek, da goljufi z izsiljevalskim virusom zašifrirajo podatke in tako rekoč onesposobijo računalnik drugim, manj pazljivim in razgledanim glede tega. Vendar pa, če vas zdaj vprašamo, kdaj ste naredili zadnje varnostne kopije podatkov s svojih naprav, vemo, da so odgovori porazni. Najbrž se ne spomnite, ali pa tega niste naredili še nikoli. In tudi zdaj, ko smo vas spomnili, da je to nujno početi v nekih časovnih intervalih, ste najbrž rekli – bom jutri. Pa imamo dobre razloge za odlašanje? Več Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom strokovnim sodelavcem pri Si-Certu.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ukrajinski pogajalci si na pogovorih želijo doseči premirje med sprtima stranema, da bi preprečili še večjo humanitarno katastrofo. Vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba je poudaril, da se ne bodo pogajali o zamenjavi ukrajinskega vodstva, predaji ozemelj ali suverenosti. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina opusti načrte o vstopu v zvezo NATO. Iz Kijeva pa so sporočili, da so glede tega vprašanja pripravljeni sprejeti kompromis.
V Sloveniji je souporaba avtomobilov mogoča že v kar nekaj urbanih središčih; v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti in v Novem mestu, sistem souporabe avtomobilov pa seže tudi do letališča Brnik. Največji ponudnik, Avantcar je imel ob svojih začetkih pred šestimi leti v svojem sistemu 30 vozil na 12 lokacijah, danes pa že 350 vozil na 130 lokacijah. Počasi se uveljavlja tudi ponudnik ShareAndGo, ki pa ima težave s parkirišči, saj večina pripada prvemu ponudniku. Zanimivo je, da se je od leta 2019 začela vzpostavljati tudi platforma Giro Car Share, prek katere lahko lastniki avtomobilov te delijo z drugimi. Namesto, da bi med delovnim časom oz. takrat, ko jih ne potrebujejo, ti stali v garažah ali na parkiriščih, jih oddajo najemnikom. Danes si bomo pobliže ogledali, kako deluje souporaba nelastniških avtomobilov, ki je zaradi koronskih ukrepov zadnji dve leti stagnirala, zdaj pa doživlja novo pomlad.Več o tem Cirila Štuber.
Jutri se bo v Termah Čatež začelo evropsko šahovsko posamično prvenstvo. Žal bo zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini okrnjeno, čeprav bo vseeno prišlo nekaj ukrajinskih šahistk in šahistov. Pred dnevi so tudi številni ruski vrhunski šahisti na čelu z izzivalcem svetovnega prvaka Janom Nepomnjaščijem napisali odprto pismo proti vojni. O organizacijskih izzivih in nastopih naših šahistk in šahistov v enajstih kolih evropskega prvenstva se je Tomaž Gerden pogovarjal s podpredsednico Slovenske šahovske zveze Darjo Kapš.
Presunljive fotografije so stalnica prvih strani tiskanih in elektronskih medijev. S fotografijami z vojnih območjih po eni strani dokumentiramo dogajanje, ki bi ga brez tega bilo mogoče zanikati, po drugi strani pa so nazorne fotografije lahko tudi vdor v zasebnost posameznikov, ki smo jih ujeli v najobčutljivejšem položaju v njihovih življenjih. Fotografa omejuje in kultivira etični kodeks, zadnji filter pa so seveda uredniki medijskih hiš, ki odločajo, katera fotografija bo objavljena in katera ne. O vojni fotografiji se je Rok Valenčič pogovarjal s fotografinjo Manco Juvan.
Slovenski športnice in športniki v različnih panogah dosegajo vrhunske rezultate. Na nedavnih olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija z osvojenimi sedmimi kolajnami glede na število prebivalcev zasedla drugo mesto med vsemi državami udeleženkami. O receptu za odličnost slovenskega športa in napakah staršev pri uvajanju otrok v šport smo se pogovarjali s športno psihologinjo Andrejo Holsedl.
Na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija so govorci v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani opozorili na pritiske na zaposlene in predstavili peticijo za javno radiotelevizijo.
V Bosni in Hergcegovini na grozote vojne, predvsem na to, kako jo doživljajo otroci, opominja muzej vojnega otroštva. V Sarajevu so ga odprli pred petimi leti, že leto kasneje ga je Svet Evrope razglasil za muzej leta. V njem je danes 5000 eksponatov iz 15 območij vojn in konfliktov, največ iz Bosne in Hercegovine. Svoje izpostave (oddelke) imajo tudi v New Yorku, Haagu in Kijevu. Osebju iz ukrajinskega glavnega mesta so pomagali pobegniti, ko so se začeli ruski napadi, z njimi pa žal tudi nova pričevanja in spomini na odraščanje v vojni.
V ospredju delovanja gibanja Mladi za podnebno pravičnost je socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod, ki bo v svoje bistvo postavljal dejanske potrebe ljudi in narave, ne pa interesov kapitala. Njihove zahteve po spremembah izhajajo iz večletnega omejevanja možnosti demokratičnega odločanja državljank in državljanov, saj se po njihovem vse pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, v kabinetih odločevalcev. Sami so ubrali drugačen pristop, šli so do ljudi in njihove predloge vključili v nabor zahtev, na koncu so jih zapisali 29.
Iz Ukrajine je doslej pobegnilo skoraj 3,5 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi in pri tem pohvalili ukrajinske sosede za pomoč. Največ beguncev, več kot dva milijona, je prečkalo mejo s Poljsko. Iz Poljske in Romunije pa že poročajo o kriminalnih dejanjih, o izkoriščanju stisk žensk in o zlorabah pod pretvezo nudenja pomoči. O trgovini z ljudmi v luči vojne v pogovoru s Katjušo Popović iz Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi.
27. dan vojne v Ukrajini, 3,5 milijona beguncev, skupaj 10 milijonov razseljenih ljudi. Aktualno dogajanje komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
Neveljaven email naslov