Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Kako kaže Triglavskemu ledeniku in kako ledeniku pod Skuto?
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Podlaga za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov o Triglavskem ledeniku.
"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli zadnja leta. Gre za pomembno delo, saj so ledeniki naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, s to razstavo pa smo želeli ohraniti spomin na Triglavski ledenik, saj vse kaže, da bo v naslednjih desetletjih izginil."
Ledeniku pod Skuto, ki je bolj slikovit in leži le kakih 5o kilometrov zračne linije stran, na nižji nadmorski višini, pa kaže bolje in strokovnjaki napovedujejo, da bo vztrajal nekaj dlje kot Triglavski.
Razstava prinaša poleg strokovnih dognanj in opažanj tudi veliko zanimivosti, povezanih z našima ledenikoma. Ob rednih meritvah in opazovanju so na Triglavskem ledeniku namreč našli tudi vrsto zanimivih predmetov, ki so zdaj na ogled v muzeju.
In kot pravi kustosinja Natalija Štular, so ledeniki tudi neizčrpen vir zgodb. Nekaj so jih zdaj tudi predstavili na zaslonu, ki je del razstave.
"Teh zgodb je med ljudmi zagotovo še veliko, mi smo jih zbrali osem, a jih bomo zbirali še naprej in dodajali na naš zaslon."
Nova dopolnitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja, posvečene ledenikom in manj znanim dejstvom o tem pojavu ter zanimivostim, povezanim z našima izginjajočima ledenikoma, je od včeraj na ogled v prostorih Planinskega muzeja v Mojstrani.
Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.
Jan Gerlach iz Wikimedije se je o prihodnosti interneta pogovarjal z Urško Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ponudba v prehranskih avtomatih slovenskih fakultet je slaba tako glede pestrosti kot tudi kakovosti živil. Pestrost in kakovost ponudbe v avtomatih so pri ZPS preverjali leta 2016 in 2018 in ugotovili, da v avtomatih prevladujejo sladke pijače, ter mastna in sladka ter energijsko prebogata hrana. Skupaj s študenti Univerze na Primorskem so pripravili zahteve, ki naj bi jih ob naslednjih razpisih morali upoštevali ponudniki hrane v avtomatih na fakultetah. Kot je povedala Anja Zupan z Zveze potrošnikov Slovenije, pričakujejo, da se bo zaradi tega kakovost ponudbe izboljšala že ob naslednjem razpisu, ki bo čez eno leto.
Turški vrhovni volilni svet je razveljavil izide županskih volitev v Carigradu, ki so bile 31. marca. Na njih je zmagal Ekrem Imamoglu iz opozicijske Republikanske ljudske stranke. Na twitterju je objavil, da še ni treba obupati in da se bodo borili naprej in pritožili na odločitev volilnega sveta. Ampak nove volitve bodo v začetku junija. Odločitev o ponovljenih volitvah je v Ankari sprožila proteste, na katerih ljudje sporočajo, da so volitve že dobili in da bi njihov župan Imamoglu že moral voditi najbogatejše turško mesto.
Teletekst je sistem za enosmerni prenos znakovnih informacij preko televizijske mreže. Prenos podatkov poteka vzporedno s televizijskim signalom posameznega programa. Z uporabo posebnih funkcij, ki jih omogoča televizijski sprejemnik, lahko uporabnik pregleduje posredovane vsebine, navadno so to novice, napovedniki, med njim najdete tudi radijski spored. Matej Rijavec, iz Multimedijskega centra RTV Slovenija je med drugim o teletekstu napisal tudi diplomsko nalogo.
Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.
Preprodajalci rabljenih avtomobilov imajo vse manj manevrskega prostora za goljufanje s številom kilometrov, ki je na slovenskem trgu rabljenih avtomobilov še vedno pogosto. Na osnovi serijske številke avtomobila lahko vsakdo preveri gibanje števila kilometrov, ki jih je opravil jekleni konjiček, ki ga namerava kupiti. O brezplačni bazi podatkov smo se pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za trg rabljenih avtomobilov.
Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.
Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov