Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenske obale in »neškodljivi« objekti

03.04.2021

Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.

Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.

Potem ko je ministrstvo za okolje ob velikem pritisku javnosti umaknilo sporno spremembo, ki bi dovoljevala obratovanje umazane industrije na vodovarstvenih območjih, pa ni popustilo glede širjenja možnosti gradnje na priobalnih območjih. Podoba naših rek in jezer se s tem lahko močno spremeni – z lokali, parkirišči, apartmaji, vodnimi parki.
Na seji pristojnega odbora je še vse kazalo, da bo v zakon vključen člen, ki bo, resda izjemoma, na vodovarstvenih območjih omogočal delovanje industrije, ki uporablja tudi nevarne snovi. Sedanja ureditev je namreč, tako vladna stran, neživljenjska in onemogoča tudi tako rekoč neškodljive dejavnosti.

Po velikem odzivu okoljevarstvenikov in stroke, tudi nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se s pitno vodo ne gre igrati in da je dovolj, da se nesreča zgodi enkrat, so z ministrstva za okolje sporočili, da bodo menda neživljenjsko ureditev – vendarle ohranili.

A ostala je druga sprememba – manj regulirana izgradnja objektov v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Argumenti koalicijske strani v različnih razpravah so bili občasno medsebojno izključujoči. Prvič, gradili bi neškodljive objekte, čolnarno, morda kak lokalček. Drugič, varovanje okolja in gospodarski razvoj je pač kdaj pa kdaj treba nekoliko uravnotežiti. Tretjič, sicer pa mi varujemo okolje in možnost gradnje se sploh ne širi, ampak oži. Nekoliko podobno znameniti argumentaciji tistega, ki je prijatelju vrnil raztrgan dežnik: prvič, vrnil sem ti cel dežnik. Drugič, bil je strgan že, ko si mi ga posodil. In tretjič, če dobro pomislim, dežnika si pravzaprav sploh nikoli nisem izposodil.

Na drugi strani so v strokovnih združenjih in na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo našteli več pomislekov. Najprej, priobalni pas deluje kot filter, ki odpravlja bremena onesnaženja. Vsi vodni sistemi so povezani - zato ima tudi vitalno vlogo pri varovanju pitne vode. Če se bo na teh območjih gradilo na polno, bo težje obvladovati protipoplavna tveganja.

Na kratko: gre za območja, ki so zaščitena z razlogom. In še – kljub temu, da dostop do vode ostaja zagotovljen, kako z nahrbtnikom in armafleksom do obale, ki bo pozidana?
Če imamo hkrati v mislih pretekle poteze, kot je zmanjševanje možnosti stranskih udeležencev v postopkih, in nepregledno spreminjanje zakonov, ki je zmotilo celo varuha človekovih pravic, za zdaj kaže, da se večna mantra o tehtanju gospodarskih in okoljskih interesov uporablja tedaj, ko želi vlada zaščititi prve, in da se je določena rešitev res morda korak na poti k večji življenjskosti, a se prav lahko izteče tudi v brezobzirno uveljavljanje interesov nekaterih investitorjev.

Stroka je bila tokrat povožena – okoljski minister Vizjak je pripomnil le, da je novelo očitno brala površno.

Predvsem pa: za kakršne koli spremembe na tako občutljivih področjih bi pričakovali več časa, širšo razpravo in bolj celovito soočenje stališč.


Aktualna tema

4507 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Slovenske obale in »neškodljivi« objekti

03.04.2021

Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.

Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.

Potem ko je ministrstvo za okolje ob velikem pritisku javnosti umaknilo sporno spremembo, ki bi dovoljevala obratovanje umazane industrije na vodovarstvenih območjih, pa ni popustilo glede širjenja možnosti gradnje na priobalnih območjih. Podoba naših rek in jezer se s tem lahko močno spremeni – z lokali, parkirišči, apartmaji, vodnimi parki.
Na seji pristojnega odbora je še vse kazalo, da bo v zakon vključen člen, ki bo, resda izjemoma, na vodovarstvenih območjih omogočal delovanje industrije, ki uporablja tudi nevarne snovi. Sedanja ureditev je namreč, tako vladna stran, neživljenjska in onemogoča tudi tako rekoč neškodljive dejavnosti.

Po velikem odzivu okoljevarstvenikov in stroke, tudi nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se s pitno vodo ne gre igrati in da je dovolj, da se nesreča zgodi enkrat, so z ministrstva za okolje sporočili, da bodo menda neživljenjsko ureditev – vendarle ohranili.

A ostala je druga sprememba – manj regulirana izgradnja objektov v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Argumenti koalicijske strani v različnih razpravah so bili občasno medsebojno izključujoči. Prvič, gradili bi neškodljive objekte, čolnarno, morda kak lokalček. Drugič, varovanje okolja in gospodarski razvoj je pač kdaj pa kdaj treba nekoliko uravnotežiti. Tretjič, sicer pa mi varujemo okolje in možnost gradnje se sploh ne širi, ampak oži. Nekoliko podobno znameniti argumentaciji tistega, ki je prijatelju vrnil raztrgan dežnik: prvič, vrnil sem ti cel dežnik. Drugič, bil je strgan že, ko si mi ga posodil. In tretjič, če dobro pomislim, dežnika si pravzaprav sploh nikoli nisem izposodil.

Na drugi strani so v strokovnih združenjih in na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo našteli več pomislekov. Najprej, priobalni pas deluje kot filter, ki odpravlja bremena onesnaženja. Vsi vodni sistemi so povezani - zato ima tudi vitalno vlogo pri varovanju pitne vode. Če se bo na teh območjih gradilo na polno, bo težje obvladovati protipoplavna tveganja.

Na kratko: gre za območja, ki so zaščitena z razlogom. In še – kljub temu, da dostop do vode ostaja zagotovljen, kako z nahrbtnikom in armafleksom do obale, ki bo pozidana?
Če imamo hkrati v mislih pretekle poteze, kot je zmanjševanje možnosti stranskih udeležencev v postopkih, in nepregledno spreminjanje zakonov, ki je zmotilo celo varuha človekovih pravic, za zdaj kaže, da se večna mantra o tehtanju gospodarskih in okoljskih interesov uporablja tedaj, ko želi vlada zaščititi prve, in da se je določena rešitev res morda korak na poti k večji življenjskosti, a se prav lahko izteče tudi v brezobzirno uveljavljanje interesov nekaterih investitorjev.

Stroka je bila tokrat povožena – okoljski minister Vizjak je pripomnil le, da je novelo očitno brala površno.

Predvsem pa: za kakršne koli spremembe na tako občutljivih področjih bi pričakovali več časa, širšo razpravo in bolj celovito soočenje stališč.


18.10.2023

Kako po poplavah poteka pouk na podružnični šoli Šmartno ob Dreti?

V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.


18.10.2023

Ne moremo gledati ne vode in ne bregov blizu sebe

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.


18.10.2023

Majhni smo in ranljivi, če imaš možnost, je treba pomagati

Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


10.10.2023

Avdiofestival: Potovanje na robu noči - Kako slišimo zvok?

Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.


10.10.2023

Premiera filma Šepet metulja, ki govori o občutljivi temi šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.


09.10.2023

22 odstotkov mladostnikov ima povišano verjetnost depresije

Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


06.10.2023

Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom ob 18. kongresu

V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.


06.10.2023

Popis prebivalstva na Madžarskem: Slovencev je za tretjino več

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.


05.10.2023

Jon Fosse je novi nobelovec za književnost

V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA


05.10.2023

Učiteljev že danes primanjkuje, obeti so še slabši

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.


04.10.2023

Nobelova za kemijo: kvantne pike imajo velik potencial v nanotehnologiji

V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.


04.10.2023

Samostojnost študentov onemogočata pomanjkanje prostora v študentskih domovih in predrag najemniški trg

Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay


04.10.2023

Mojca Širok: Sklepni roman kriminalne trilogije Rim Ljubljana Bruselj

Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.


03.10.2023

Nobelova za fiziko za razvoj metode, ki ponuja vpogled v gibanje elektronov

Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: Kristina Kappelin, direktorica fundacije Axla Muntheja

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.


Stran 23 od 226
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov