Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Potem ko je ministrstvo za okolje ob velikem pritisku javnosti umaknilo sporno spremembo, ki bi dovoljevala obratovanje umazane industrije na vodovarstvenih območjih, pa ni popustilo glede širjenja možnosti gradnje na priobalnih območjih. Podoba naših rek in jezer se s tem lahko močno spremeni – z lokali, parkirišči, apartmaji, vodnimi parki.
Na seji pristojnega odbora je še vse kazalo, da bo v zakon vključen člen, ki bo, resda izjemoma, na vodovarstvenih območjih omogočal delovanje industrije, ki uporablja tudi nevarne snovi. Sedanja ureditev je namreč, tako vladna stran, neživljenjska in onemogoča tudi tako rekoč neškodljive dejavnosti.
Po velikem odzivu okoljevarstvenikov in stroke, tudi nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se s pitno vodo ne gre igrati in da je dovolj, da se nesreča zgodi enkrat, so z ministrstva za okolje sporočili, da bodo menda neživljenjsko ureditev – vendarle ohranili.
A ostala je druga sprememba – manj regulirana izgradnja objektov v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Argumenti koalicijske strani v različnih razpravah so bili občasno medsebojno izključujoči. Prvič, gradili bi neškodljive objekte, čolnarno, morda kak lokalček. Drugič, varovanje okolja in gospodarski razvoj je pač kdaj pa kdaj treba nekoliko uravnotežiti. Tretjič, sicer pa mi varujemo okolje in možnost gradnje se sploh ne širi, ampak oži. Nekoliko podobno znameniti argumentaciji tistega, ki je prijatelju vrnil raztrgan dežnik: prvič, vrnil sem ti cel dežnik. Drugič, bil je strgan že, ko si mi ga posodil. In tretjič, če dobro pomislim, dežnika si pravzaprav sploh nikoli nisem izposodil.
Na drugi strani so v strokovnih združenjih in na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo našteli več pomislekov. Najprej, priobalni pas deluje kot filter, ki odpravlja bremena onesnaženja. Vsi vodni sistemi so povezani - zato ima tudi vitalno vlogo pri varovanju pitne vode. Če se bo na teh območjih gradilo na polno, bo težje obvladovati protipoplavna tveganja.
Na kratko: gre za območja, ki so zaščitena z razlogom. In še – kljub temu, da dostop do vode ostaja zagotovljen, kako z nahrbtnikom in armafleksom do obale, ki bo pozidana?
Če imamo hkrati v mislih pretekle poteze, kot je zmanjševanje možnosti stranskih udeležencev v postopkih, in nepregledno spreminjanje zakonov, ki je zmotilo celo varuha človekovih pravic, za zdaj kaže, da se večna mantra o tehtanju gospodarskih in okoljskih interesov uporablja tedaj, ko želi vlada zaščititi prve, in da se je določena rešitev res morda korak na poti k večji življenjskosti, a se prav lahko izteče tudi v brezobzirno uveljavljanje interesov nekaterih investitorjev.
Stroka je bila tokrat povožena – okoljski minister Vizjak je pripomnil le, da je novelo očitno brala površno.
Predvsem pa: za kakršne koli spremembe na tako občutljivih področjih bi pričakovali več časa, širšo razpravo in bolj celovito soočenje stališč.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Potem ko je ministrstvo za okolje ob velikem pritisku javnosti umaknilo sporno spremembo, ki bi dovoljevala obratovanje umazane industrije na vodovarstvenih območjih, pa ni popustilo glede širjenja možnosti gradnje na priobalnih območjih. Podoba naših rek in jezer se s tem lahko močno spremeni – z lokali, parkirišči, apartmaji, vodnimi parki.
Na seji pristojnega odbora je še vse kazalo, da bo v zakon vključen člen, ki bo, resda izjemoma, na vodovarstvenih območjih omogočal delovanje industrije, ki uporablja tudi nevarne snovi. Sedanja ureditev je namreč, tako vladna stran, neživljenjska in onemogoča tudi tako rekoč neškodljive dejavnosti.
Po velikem odzivu okoljevarstvenikov in stroke, tudi nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se s pitno vodo ne gre igrati in da je dovolj, da se nesreča zgodi enkrat, so z ministrstva za okolje sporočili, da bodo menda neživljenjsko ureditev – vendarle ohranili.
A ostala je druga sprememba – manj regulirana izgradnja objektov v javni rabi na vodnih in priobalnih zemljiščih. Argumenti koalicijske strani v različnih razpravah so bili občasno medsebojno izključujoči. Prvič, gradili bi neškodljive objekte, čolnarno, morda kak lokalček. Drugič, varovanje okolja in gospodarski razvoj je pač kdaj pa kdaj treba nekoliko uravnotežiti. Tretjič, sicer pa mi varujemo okolje in možnost gradnje se sploh ne širi, ampak oži. Nekoliko podobno znameniti argumentaciji tistega, ki je prijatelju vrnil raztrgan dežnik: prvič, vrnil sem ti cel dežnik. Drugič, bil je strgan že, ko si mi ga posodil. In tretjič, če dobro pomislim, dežnika si pravzaprav sploh nikoli nisem izposodil.
Na drugi strani so v strokovnih združenjih in na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo našteli več pomislekov. Najprej, priobalni pas deluje kot filter, ki odpravlja bremena onesnaženja. Vsi vodni sistemi so povezani - zato ima tudi vitalno vlogo pri varovanju pitne vode. Če se bo na teh območjih gradilo na polno, bo težje obvladovati protipoplavna tveganja.
Na kratko: gre za območja, ki so zaščitena z razlogom. In še – kljub temu, da dostop do vode ostaja zagotovljen, kako z nahrbtnikom in armafleksom do obale, ki bo pozidana?
Če imamo hkrati v mislih pretekle poteze, kot je zmanjševanje možnosti stranskih udeležencev v postopkih, in nepregledno spreminjanje zakonov, ki je zmotilo celo varuha človekovih pravic, za zdaj kaže, da se večna mantra o tehtanju gospodarskih in okoljskih interesov uporablja tedaj, ko želi vlada zaščititi prve, in da se je določena rešitev res morda korak na poti k večji življenjskosti, a se prav lahko izteče tudi v brezobzirno uveljavljanje interesov nekaterih investitorjev.
Stroka je bila tokrat povožena – okoljski minister Vizjak je pripomnil le, da je novelo očitno brala površno.
Predvsem pa: za kakršne koli spremembe na tako občutljivih področjih bi pričakovali več časa, širšo razpravo in bolj celovito soočenje stališč.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Neveljaven email naslov