Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo.
Z vlado Janeza Janše v slovenskem političnem prostoru ni dobilo domovinske pravice le sistematično blatenje in diskreditiranje novinark in novinarjev ter načrtno spodnašanje kredibilnosti – tega najmočnejšega orožja medijske skupnosti, pač pa je pomemben del Janševe vojne z mediji postala tudi sistematična razgradnja medijskega prostora. V tako neprijetnih okoliščinah, ko je politični kasti dovoljeno vse, še dan svobode medijev na naših tleh ni minil.
V najbolj izpostavljeni zgodbi tega trenutka – ustavitvi financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije - spremljamo vladni poskus uničenja in podreditve medijske organizacije, katere lastnik je država, edina družbenica pa vlada. Ta pa navkljub pozitivnemu poslovanju agencije ne kaže niti najmanjšega interesa ohraniti tiskovno agencijo kot informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora. Ravno nasprotno, vzpostaviti skuša medijski sistem po podobi največje vladne stranke, daleč onkraj mednarodno uveljavljenih profesionalnih novinarskih standardov. Koalicijski partnerji pa ji pri tem z molkom pomagajo in dokazujejo, kako visoko pri njih demokracija v resnici kotira na lestvici vrednot.
Da se je Društvo novinarjev odločilo zagnati donatorsko kampanjo za ohranitev STA, je v 21. stoletju res žalosten odraz razmer, v katerih smo se znašli kot družba. Pri tem izrazu solidarnosti in obliki protesta hkrati gre namreč za veliko več kot za ohranjanje delovnih mest na STA. Gre za željo po ohranitvi stebra slovenskega novinarstva, za ohranitev civilizacijskega ali če želite "osamosvojitvenega" dosežka naše družbe. Ta solidarnostna oblika protesta ni tragikomična, kot je to v svoji maniri na tviterju označil premier Janša. Je pa res zgolj tragično in vse prej kot komično, da vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do STA, ki je verjetno "najpomembnejši medijski projekt prvega desetletja samostojne Slovenije", kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejal prvi odgovorni urednik STA Dušen Rogelj.
In medtem ko se premier in njegov nepreklicno odstopljeni minister Hojs neostojno rogata novinarskemu cehu, novinarji STA dokazujejo svojo načelnost in profesionalno držo tako, da nadalje vestno opravljajo javno službo, ki je vlada že 124 dni ne financira, čeprav jo k temu zavezuje zakon. To je seveda več kot le tragično, da se ob tako brutalnem teptanju demokratičnih postulatov, kot je svoboda medijev, in osamosvojitvenih dosežkov, kar državna tiskovna agencija brez dvoma je, predstavniki te vlade norčujejo in celo naslajajo ob opazovanju negotovosti novinarske skupnosti. Je sprevrženo in primitivno.
Morda bo na veselje vladajoče garniture in na našo žalost stranki SDS ob asistenci tihih političnih sopotnikov uspelo onesposobiti STA in v nadaljevanju ohromiti tudi javno RTV, a zgodovina bo beležila, kdo je bil leta 2021 na strani civilizacijskih dosežkov sodobne družbe, in kdo je pehal demokratično Slovenijo v mračnjaške, že davno preživele čase.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo.
Z vlado Janeza Janše v slovenskem političnem prostoru ni dobilo domovinske pravice le sistematično blatenje in diskreditiranje novinark in novinarjev ter načrtno spodnašanje kredibilnosti – tega najmočnejšega orožja medijske skupnosti, pač pa je pomemben del Janševe vojne z mediji postala tudi sistematična razgradnja medijskega prostora. V tako neprijetnih okoliščinah, ko je politični kasti dovoljeno vse, še dan svobode medijev na naših tleh ni minil.
V najbolj izpostavljeni zgodbi tega trenutka – ustavitvi financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije - spremljamo vladni poskus uničenja in podreditve medijske organizacije, katere lastnik je država, edina družbenica pa vlada. Ta pa navkljub pozitivnemu poslovanju agencije ne kaže niti najmanjšega interesa ohraniti tiskovno agencijo kot informacijsko hrbtenico slovenskega medijskega prostora. Ravno nasprotno, vzpostaviti skuša medijski sistem po podobi največje vladne stranke, daleč onkraj mednarodno uveljavljenih profesionalnih novinarskih standardov. Koalicijski partnerji pa ji pri tem z molkom pomagajo in dokazujejo, kako visoko pri njih demokracija v resnici kotira na lestvici vrednot.
Da se je Društvo novinarjev odločilo zagnati donatorsko kampanjo za ohranitev STA, je v 21. stoletju res žalosten odraz razmer, v katerih smo se znašli kot družba. Pri tem izrazu solidarnosti in obliki protesta hkrati gre namreč za veliko več kot za ohranjanje delovnih mest na STA. Gre za željo po ohranitvi stebra slovenskega novinarstva, za ohranitev civilizacijskega ali če želite "osamosvojitvenega" dosežka naše družbe. Ta solidarnostna oblika protesta ni tragikomična, kot je to v svoji maniri na tviterju označil premier Janša. Je pa res zgolj tragično in vse prej kot komično, da vlada ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti do STA, ki je verjetno "najpomembnejši medijski projekt prvega desetletja samostojne Slovenije", kot je v pogovoru za Radio Slovenija dejal prvi odgovorni urednik STA Dušen Rogelj.
In medtem ko se premier in njegov nepreklicno odstopljeni minister Hojs neostojno rogata novinarskemu cehu, novinarji STA dokazujejo svojo načelnost in profesionalno držo tako, da nadalje vestno opravljajo javno službo, ki je vlada že 124 dni ne financira, čeprav jo k temu zavezuje zakon. To je seveda več kot le tragično, da se ob tako brutalnem teptanju demokratičnih postulatov, kot je svoboda medijev, in osamosvojitvenih dosežkov, kar državna tiskovna agencija brez dvoma je, predstavniki te vlade norčujejo in celo naslajajo ob opazovanju negotovosti novinarske skupnosti. Je sprevrženo in primitivno.
Morda bo na veselje vladajoče garniture in na našo žalost stranki SDS ob asistenci tihih političnih sopotnikov uspelo onesposobiti STA in v nadaljevanju ohromiti tudi javno RTV, a zgodovina bo beležila, kdo je bil leta 2021 na strani civilizacijskih dosežkov sodobne družbe, in kdo je pehal demokratično Slovenijo v mračnjaške, že davno preživele čase.
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay
O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay
Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.
Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov