Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Evropska unija Slovenijo opozarja, naj zavaruje okolje
Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se zaradi človekovega posredovanja naselijo zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti ter se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude okoljske in gospodarske posledice. Premalo se zavedamo, kakšno škodo v okolju povzročajo invazivne rastlinske vrste oziroma njihovo širjenje. Najdemo jih predvsem na nižinskih območjih in na območjih mest, pa tudi na težje dostopnih krajih, na primer v Trenti.
Na oddaljeni, opuščeni gorski kmetiji v Trenti smo našli veliki pajesen, ki so ga nekoč nevede zasadali, niso so zavedali nevarnosti, zdaj pa se je tako razrasel, da smo na parceli odstranili približno 200 dreves, pravi biologinja Jana Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis.
Slovenija je med 18 državami, ki jih je Evropska komisija pozvala, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami. Konkretno jih poziva, naj izvajajo določbe uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
"Upam, da Slovenija ne bo reševala problema parcialno samo za evropske invazivne vrste, ampak se bomo lotili sistematično in bomo problematiko naslovili celovito. Če bomo rešili samo 16 tujerodnih vrst, ne bomo rešili problema. Ne smemo pozabiti, da vsak dan prihajajo nove tujerodne vrste, ki pa zdaj še niso invazivne, in če tega ne bomo spremljali, bomo imeli še več japonskih dresnikov," pravi biologinja Jana Kus Veenvliet.
Novejše raziskave so pokazale povezanost med podnebnimi spremembami in širjenjem rastlinskih invazivnih vrst. Že zaradi toplejših zim je verjetnost, da bodo te vrste preživele, večja, so pa tudi druge povezave.
4511 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Evropska unija Slovenijo opozarja, naj zavaruje okolje
Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se zaradi človekovega posredovanja naselijo zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti ter se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude okoljske in gospodarske posledice. Premalo se zavedamo, kakšno škodo v okolju povzročajo invazivne rastlinske vrste oziroma njihovo širjenje. Najdemo jih predvsem na nižinskih območjih in na območjih mest, pa tudi na težje dostopnih krajih, na primer v Trenti.
Na oddaljeni, opuščeni gorski kmetiji v Trenti smo našli veliki pajesen, ki so ga nekoč nevede zasadali, niso so zavedali nevarnosti, zdaj pa se je tako razrasel, da smo na parceli odstranili približno 200 dreves, pravi biologinja Jana Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis.
Slovenija je med 18 državami, ki jih je Evropska komisija pozvala, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami. Konkretno jih poziva, naj izvajajo določbe uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
"Upam, da Slovenija ne bo reševala problema parcialno samo za evropske invazivne vrste, ampak se bomo lotili sistematično in bomo problematiko naslovili celovito. Če bomo rešili samo 16 tujerodnih vrst, ne bomo rešili problema. Ne smemo pozabiti, da vsak dan prihajajo nove tujerodne vrste, ki pa zdaj še niso invazivne, in če tega ne bomo spremljali, bomo imeli še več japonskih dresnikov," pravi biologinja Jana Kus Veenvliet.
Novejše raziskave so pokazale povezanost med podnebnimi spremembami in širjenjem rastlinskih invazivnih vrst. Že zaradi toplejših zim je verjetnost, da bodo te vrste preživele, večja, so pa tudi druge povezave.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Neveljaven email naslov