Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
