Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje
Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.
Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.
Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.
Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.
Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.
Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.
Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico uredili kar na nekdanjem seniku.
Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta
Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Neveljaven email naslov
