Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Konzorcij preiskovalnih novinarjev je v dveletni preiskavi 11,9 milijona dokumentov prestregel tudi davčne utaje v Sloveniji
So davčne oaze Pandorina skrinjica človeštva brez upanja na konec spopadanja z davčnimi utajami? Gotovo se spomnite Panamskih dokumentov iz leta 2016, ko se je v mrežo preiskovalnih novinarjev (ICIJ) ujelo na tisoče znanih in vplivnih oseb, ki so davčne obveznosti skrivale s pomočjo odvetniške družbe Mossack Fonseca. Zadnji dve leti pa je konzorcij preiskovalnih novinarjev organiziral in vodil novo, doslej največjo preiskavo, v kateri je sodelovalo 600 novinarjev z vsega sveta. Večina dokumentov izvira iz obdobja med letoma 1996 in 2020. Vsebujejo informacije o več kot 29 tisoč dejanskih lastnikih premoženja v davčnih oazah – dvakrat toliko kot panamski dokumenti. Med razkritimi imeni so: jordanski kralj, premiera Češke in Slonokoščene obale, ekvadorski, kenijski in gabonski predsednik ter nekdanji predsedniki Salvadorja, Paname, Paragvaja in Hondurasa, poleg zvezdnikov vseh vrst.
Portal Ostro.si, ki ga je ustanovila in ga vodi preiskovalna novinarka ter odgovorna urednica Anuška Delić, bo postopno objavljal zgodbe slovenskih davčnih utajevalcev. Širši javnosti so gotovo (če ne drugače, zaradi precej agresivnega oglaševanja) poznani kozmetični izdelki Lux Factor, ki jih pri nas med drugim promovira Natalija Verboten, na Hrvaškem pa Danijela Martinović. Za Lux Factorjem se skriva Marko Glinšek, ki je podjetje ustanovil na Sejšelih. Inšpektorati, Finančna uprava in sodišča so se že ukvarjali z njegovim primerom utaje davkov, a jo je odnesel s kaznijo 6000 evrov. Na Glinška so pred leti postali pozorni zlasti bosanski organi, ko so preiskovali mrežo Dijane Đuđić in Roka Snežiča, oba med drugim vpletena v poskus financiranja stranke SDS.
Z Anuško Delić se je pogovarjala Maja Derčar.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Konzorcij preiskovalnih novinarjev je v dveletni preiskavi 11,9 milijona dokumentov prestregel tudi davčne utaje v Sloveniji
So davčne oaze Pandorina skrinjica človeštva brez upanja na konec spopadanja z davčnimi utajami? Gotovo se spomnite Panamskih dokumentov iz leta 2016, ko se je v mrežo preiskovalnih novinarjev (ICIJ) ujelo na tisoče znanih in vplivnih oseb, ki so davčne obveznosti skrivale s pomočjo odvetniške družbe Mossack Fonseca. Zadnji dve leti pa je konzorcij preiskovalnih novinarjev organiziral in vodil novo, doslej največjo preiskavo, v kateri je sodelovalo 600 novinarjev z vsega sveta. Večina dokumentov izvira iz obdobja med letoma 1996 in 2020. Vsebujejo informacije o več kot 29 tisoč dejanskih lastnikih premoženja v davčnih oazah – dvakrat toliko kot panamski dokumenti. Med razkritimi imeni so: jordanski kralj, premiera Češke in Slonokoščene obale, ekvadorski, kenijski in gabonski predsednik ter nekdanji predsedniki Salvadorja, Paname, Paragvaja in Hondurasa, poleg zvezdnikov vseh vrst.
Portal Ostro.si, ki ga je ustanovila in ga vodi preiskovalna novinarka ter odgovorna urednica Anuška Delić, bo postopno objavljal zgodbe slovenskih davčnih utajevalcev. Širši javnosti so gotovo (če ne drugače, zaradi precej agresivnega oglaševanja) poznani kozmetični izdelki Lux Factor, ki jih pri nas med drugim promovira Natalija Verboten, na Hrvaškem pa Danijela Martinović. Za Lux Factorjem se skriva Marko Glinšek, ki je podjetje ustanovil na Sejšelih. Inšpektorati, Finančna uprava in sodišča so se že ukvarjali z njegovim primerom utaje davkov, a jo je odnesel s kaznijo 6000 evrov. Na Glinška so pred leti postali pozorni zlasti bosanski organi, ko so preiskovali mrežo Dijane Đuđić in Roka Snežiča, oba med drugim vpletena v poskus financiranja stranke SDS.
Z Anuško Delić se je pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov