Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.
Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Neveljaven email naslov