Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
4507 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Uvozna ureditev IOSS za spletne nakupe iz tretjih držav ne deluje bezhibno
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene.
Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat.
"Prek eBaya naročam kakšno leto in izdelke so mi vedno korektno dostavili. Prejšnji mesec pa sem namesto paketa dobila obrazec carinske pošte, da bi mi zaračunali davek na kupljene izdelke. Čeprav sem ob naročilu davek že plačala."
Tako je svoje težave opisala poslušalka Ana. O težavah pa poročajo tako kupci iz drugih evropskih držav kot tudi prodajalci. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, zakonodaja omogoča plačilo DDV na dva načina, prek uporabe posebne uvozne ureditve IOSS ali z uporabo posebne ureditve pri uvozu – v tem primeru se DDV obračuna s carinsko deklaracijo. Pri uporabi posebne uvozne ureditve IOSS se DDV plača že prodajalcu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji.
"Seznanjeni smo, da se v praksi dogajajo primeri, ko je kupec ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, kar je vodilo do avtomatičnega obračuna DDV. V takih primerih svetujemo, da se stranke obrnejo na spletnega trgovca in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV že objavljene na svojih spletih straneh). Dodajamo, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi kupci in carinske administracije v drugih državah članicah, s čimer je seznanjena tudi Evropska komisija."
Kako v praksi deluje sistem IOSS, kje se zatika in zakaj se pravzaprav dogaja ta dvojna obdavčitev? Boštjan Pernek s Pošte Slovenije pojasnjuje, da prodajalec ni poslal pravih podatkov o številki IOSS, zato jih tudi ni odvedel. Potrošnikom svetuje, naj ob dvojnem plačilu DDV od spletnega prodajalca zahtevajo vračilo:
"Po naših informacijah pošiljatelji ne problematizirajo zadeve in v veliki večini primerov brez težav vrnejo ta preplačan DDV."
Odgovor na vprašanje, kako rešiti problem dvojnega plačevanja DDV pri spletnih nakupih, smo iskali na Evropskem potrošniškem centru, kjer nam je Romana Javornik povedala, da poznajo težave in tudi pojasnila Pošte Slovenije:
"Menimo, da je z navedeno ureditvijo kupec v slabem položaju, saj je obveznost zagotovitve podatkov na strani prodajalca. Ker pa si želi prevzeti naročeno blago in ker so stroški dvojnega plačila DDV, kadar gre za pošiljke manjših vrednosti, razmeroma majhni, predvidevamo, da se večina potrošnikov s terjanjem plačila DDV od prodajalca ne bo želela ali zmogla ukvarjati."
Na FURS-u pa še pojasnjujejo:
"Dodatno pojasnjujemo še, da morajo biti v skladu s carinsko zakonodajo vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav, predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Če gre za uporabo posebne uvozne ureditve IOSS, gre za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. Enaka ureditev velja za vse države članice in prenosnike poštnih pošiljk. Gre za razmeroma nove postopke, v veljavi oz. uporabi od 1. 7. 2021, medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk pa še ne teče najbolje. Predvidevamo, da se bodo te začetne težave kmalu uredile."
Za zdaj pa vam torej ostane dvoje – ali zavrnete pošiljko, če ste ob nakupu plačali davek na pošiljki, pa ni navedeno, da gre za pošiljko IOSS, ali pa plačate pošiljko, prevzamete, plačate DDV in nato od prodajalca zahtevate vračilo DDV, ki ste ga plačali ob nakupu izdelka.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Neveljaven email naslov