Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
4425 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
V času rekordnih okužb je delo na daljavo eden od najboljših ukrepov s katerim preprečujemo širjenje virusa. A tovrstno delo ima tudi več negativnih posledic. Ker vseskozi čakamo na sporočilo prek pametne naprave in ker ne moremo odmisliti dela, je ovirano psihološko sproščanje in s tem ključni procesi okrevanja. Psihofiziološke reakcije, povezane s stresom, se zaradi tega ne vrnejo na izhodiščno raven razlaga vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Filozofski fakulteti Eva Boštjančič:
"Delodajalci imajo zelo radi ljudi, ki delajo ob poznih večernih urah in jih hkrati cenijo ker so fleksibilni in produktivni, na zunaj pa delujejo učinkovito. A tovrstno delo na dolgi rok se ne obnese, saj se zajeda v zasebno življenje in medosebne odnose in vpliva na zadovoljstvo in učinkovitost na delovnem mestu. Podobno je z našim telefonom, če bi ga uporabljali 24 ur, bi ta pregorel. Ampak telefon lahko napolnimo na elektriko, človeka pa žel ne moremo."
Večji delovni pritisk na daljavo ob uporabi pametnih naprav doživljajo ženske in poročeni posamezniki, tisti z višje izraženim nevroticizmom, nižjo samo-kontrolo in deloholiki. Od kod izvira ta pritisk? Na eni strani lahko govorimo o organizacijski kulturi in normah podjetja, ki od zaposlenih pričakujejo stalno dosegljivost. Delavce in delavke pa vidijo kot osebe brez zasebnega življenja. Lahko pa smo za to krvi tudi sami, pove vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nikolaj Petrišič:
"Z neprestano dosegljivostjo se želimo dokazati delodajalcu, v zameno pričakujemo hitrejši karierni razvoj. To pa ni nujno tudi učinkovito, saj enako razmišljajo ostali sodelavci. Na dolgi rok gre za škodljivo strategijo. Lahko pa govorimo tudi o tako imenovani vrednoti 21. stoletja, ko smo vseskozi na robu izgorelosti. S tem ustvarjamo vtis, da nimamo časa za nič drugega, kot zgolj za službo in to naš postane statusni simbol."
Delodajalci so tisti, ki morajo poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Zato je njihova naloga, da vzpostavijo zdravo delovno okolje. Pomembno je, da nadrejeni jasno sporočajo svoja pričakovanja glede dosegljivosti in odzivnosti zaposlenih izven njihovega delovnega časa. Delo na daljavo v času kritičnih zdravstvenih razmer je še vedno zelo pomemben ukrep pri preprečevanju okužb na delovnem mestu. V letu in pol smo se naučili, da moramo v času dela od doma poskrbeti da nismo vseskozi dosegljivi, še posebej ne v času izven delovnika.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Neveljaven email naslov