Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse
Vsako leto 10. decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi: "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice". Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.
"Varstvo človekovih pravic je dobilo močnejše mednarodnopravne okvire. Danes prepoved mučenja velja v vseh državah. Smrtno kazen je ukinilo veliko število držav. Številne pravice so doživele veliko bolj zvišano raven varstva tako na zakonodajni ravni kakor tudi v praksi. Seveda pa se kršitve še vedno dogajajo in naše zadnje letno poročilo ima spet zajete kršitve iz 149 držav."
In kako lahko vsak od nas prispeva k spoštovanju človekovih pravic? Vsak od nas lahko naredi veliko, pravi sogovornica.
"Pomembno je, da poznamo svoje človekove pravice. Tako vemo, česa ne smemo dopustiti, da nam kršijo, kje je polje pravic, v katere ne sme nihče posegati, še posebej ne država, ki je odgovorna za spoštovanje pravic, in seveda da se tudi sami zavedamo, kje so naše dolžnosti in kako jih spoštovati pri drugih. "
Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav članic, je na svojem zasedanju 8. oktobra 2021 sprejel resolucijo, s katero je prepoznal pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico, pa vendar:
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari, so močnejši in pogostejši in to se bo v prihodnosti še stopnjevalo, ti pa bodo prinašali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečala e bo lakota in podhranjenost zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Lani so na primer poplave po ciklonu amphan pod vodo pustile tretjino Bangladeša, leto prej so cilkloni v Malaviju, Zimbabveju in Mozambiku povzročile tisoče žrtev in spet mnoge pustile brez dostopa do vode, šol, bolnišnic. Pričakuje se velik porast lakote in podhranjenosti – do leta 2050 tudi do 20% , 500 mio ljudi a bi lahko ostalo z hudo zmanjšanim dostopom do vode – čle se bo globalna temperatura dvihbila nad 2 stopinji, pa se boptevilo ljudi z drastilno omejenim dostopom do vode podvojilo – na milijardo. In že sedaj milijarda ljudi nima dostopa do čist pitne vode.
Učinki pa bodo tudi v prihodnosti bolj izraziti za določene skupine – za tiste, ki živijo ob obalah, ki so odvisni od kmetijstva in po drugi strani za tiste, ki so že sedaj v bolj ranljivem položaju in diskriminirani.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tokratno rubriko po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif in skupaj smo poleteli z Jato izkušenih ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij. V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Malo je oboroženih napadov, v katerih je že vnaprej znan vojaški zmagovalec - in poraženec. Vendar se ob invaziji turške vojske na Kurde na severovzhodu Sirije sproža vrsto vprašanj: ali ofenziva lahko še bolj radikalizira Bližnji vzhod? In pa, kdo bi lahko ustavil avtoritarnega turškega voditelja Erdogana. Komentar je pripravil Matej Šurc
Turške sile so včeraj začele z ofenzivo na sirsko ozemlje, kjer živijo po večini pripadniki kurdske narodnosti. Turški predsednik Erdogan poudarja, da želijo z napadom ustvariti varno območje ob turški meji. Večina držav Evropske unije in zveze Nato svari pred posledicami napada, Erdogan pa je državam Evropske unije zagrozil z novim migrantskim valom, če bodo ofenzivo označile za okupacijo. Turčija gosti več kot 3 milijone sirskih beguncev. O kurdskem vprašanju in o razsežnostih ofenzive se je Helena Premerl pogovarjala z bližnjevzhodno dopisnico RTV Slovenija Karmen Švegl.
Letos so podelili dve Nobelovi nagradi za literaturo, in sicer za leto 2018 - to je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk - in za leto 2019, ki je šla v roke avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju. Spomnimo, lani se je Švedska akademija odločila za preložitev nagrade zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov. Akademija je sicer lani dala vedeti, da bodo v bodoče nagrajevali več avtoric - od 115 nagrajencev je med njimi zgolj 15 žensk - in več pozornosti namenjali tisti literaturi, ki prihaja iz neevropskega dela sveta. Obljubo so torej izpolnili polovično. A vprašanje, ki si ga tu moramo zastaviti, je, ali sta Tokarczukova in Handke dobra pisca? Da, o tem ni dvoma.
Banka Slovenije zaostruje pogoje za najemanje potrošniških posojil. Z novembrom se tako ročnost omenjenih posojil omejuje na največ 7 let, hkrati se razmerje med letnim stroškom dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca dodatno omejuje. Rast potrošniških posojil je namreč po mnenju centralne banke v zadnjih letih pretirana in zato tvegana, znaša namreč prek 10 odstotkov letno. V Združenju bank so ukrep Banke Slovenije že označili kot odločno prestrog.
Neveljaven email naslov