Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kibernetska vojna. Kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Podrobneje etični haker Milan Gabor.
Pomembna je tudi osebna preventiva
Kibernetska vojna - kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Razlaga etični haker Milan Gabor.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kibernetska vojna. Kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Podrobneje etični haker Milan Gabor.
Pomembna je tudi osebna preventiva
Kibernetska vojna - kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Razlaga etični haker Milan Gabor.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in v Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutro na Prvem se nam je iz Idrije oglasila Nina Brus in skupaj smo se odpravili na sneg. Tretja januarska sobota namreč na smučišče Cerkno prinaša Dan na snegu, z namenom približati to športno zimsko radost slepim in slabovidnim ter njihovim sorodnikom in prijateljem. Vse bolj zelene zime pa pomenijo tudi vse več skrbi za mala smučišča. Na Javorniku denimo to sezonon še niso pognali naprav.
Napoved koncerta V kraljestvu Buddyja Richa Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Sigija Feigla. Več o koncertu povesta glasbena urednica Alja Kramar in član big banda, saksofonist Lenart Krečič.
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay
V teh dneh v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zaznamujejo 20. obletnico pridružitve mednarodni neprofitni organizaciji Eurotransplant. Vsako leto Slovenija z organizacijo izmenja od 50 do 60 organov, kar predstavlja 60 odstotkov vseh presaditev. V Sloveniji so presaditve nadpovprečno uspešne, so pojasnili na današnji novinarski konferenci katere se je udeležil tudi Marko Rozman.
Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.
V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko. Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene. Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke.
Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.
Slovenija po dohodkovni enakosti sodi v sam svetovni vrh. Ginijev količnik, ki to meri, znaša 0,234 (23,4 točke; pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 100 točk pa popolno neenakost oziroma vse premoženje v rokah ene osebe). Izkaže se, da je za zmanjšanje neenakosti v Sloveniji najboljša gospodarska rast, največ pa k dohodkovni enakosti prispevata pokojninski sistem in sistem socialnih pomoči, meni Jože Damijan.
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodišča opozarjajo da se je podvojilo število predlogo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, da ni dovolj brezplačnih terapevtskih programov za starše in da se zatika pri nameščanju otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v ustrezne zavode.
Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Ljudje se še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Nebo bo v letu 2020 postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. V Sloveniji se ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Saturn, Jupiter in Venero. Letošnje leto je posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj je prestopno in šteje 366 dni. Kaj vse nam prinaša astronomsko leto 2020 je Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, zaupala v pogovoru Marku Rozmanu.
V ljubljanskem Pionirskem domu te dni poteka 13. znanstveni festival Hokus pokus, ki bo osnovnošolkam in osnovnošolcem ter njihovim pedagogom na različnih delavnicah približal znanost in umetnost. Festival udeležence povezuje s strokovnjaki, univerzami, inštituti, društvi in interdisciplinarni umetniki, ki ob zabavnih poskusih skušajo spodbujati vedoželjnost in odkrivanje novih svetov. Na znanstvenem festivalu Hokus pokus je bil Aleš Ogrin.
Z našo notranjsko dopisnico Sabrino Mulec, o slovenskem pesniku, ki je ustvarjal že pred Vodnikom, in o zgodovinskih najdbah, ki jih skriva najmanjša krajevna skupnost v občini Postojna - Orehek.
Medtem ko so se zaostrili odnosi med Iranom, Irakom in ZDA je ruski predsednik Vladimir Putin v minulih dneh obiskal Sirijo in Turčijo. O tem, kakšna je vloga, moč in kakšne so ambicije Moskve v trenutnem interesnem boju na Bližnjem vzhodu z dopisnico iz Moskve, Vlasto Jeseničnik, in nekdanjim dopisnikom iz Rusije, Miho Lamprehtom.
V Kozjanskem parku v Podsredi bodo naslednjih sedem let kot partner v programu LIFE – Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov v Jovsih kupili 15 ha zemljišč in uredili mrestišča za nižinskega urha, na Bohorju urejali mlake za hribskega urha, v Trebčah, kjer 20 let prenašajo žabice čez cesto, pa naj bi Direkcija za ceste kot partner projekta postavila trajne ograje in uredila podhode pod cesto. Ob tamkajšnjem ribniku bodo vzpostavili interpretacijski center ter s tujimi partnerji gojili urhe. V projektu sodeluje 9 partnerjev iz treh držav.
Neveljaven email naslov