Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
4408 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Malo je oboroženih napadov, v katerih je že vnaprej znan vojaški zmagovalec - in poraženec. Vendar se ob invaziji turške vojske na Kurde na severovzhodu Sirije sproža vrsto vprašanj: ali ofenziva lahko še bolj radikalizira Bližnji vzhod? In pa, kdo bi lahko ustavil avtoritarnega turškega voditelja Erdogana. Komentar je pripravil Matej Šurc
Turške sile so včeraj začele z ofenzivo na sirsko ozemlje, kjer živijo po večini pripadniki kurdske narodnosti. Turški predsednik Erdogan poudarja, da želijo z napadom ustvariti varno območje ob turški meji. Večina držav Evropske unije in zveze Nato svari pred posledicami napada, Erdogan pa je državam Evropske unije zagrozil z novim migrantskim valom, če bodo ofenzivo označile za okupacijo. Turčija gosti več kot 3 milijone sirskih beguncev. O kurdskem vprašanju in o razsežnostih ofenzive se je Helena Premerl pogovarjala z bližnjevzhodno dopisnico RTV Slovenija Karmen Švegl.
Letos so podelili dve Nobelovi nagradi za literaturo, in sicer za leto 2018 - to je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk - in za leto 2019, ki je šla v roke avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju. Spomnimo, lani se je Švedska akademija odločila za preložitev nagrade zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov. Akademija je sicer lani dala vedeti, da bodo v bodoče nagrajevali več avtoric - od 115 nagrajencev je med njimi zgolj 15 žensk - in več pozornosti namenjali tisti literaturi, ki prihaja iz neevropskega dela sveta. Obljubo so torej izpolnili polovično. A vprašanje, ki si ga tu moramo zastaviti, je, ali sta Tokarczukova in Handke dobra pisca? Da, o tem ni dvoma.
Banka Slovenije zaostruje pogoje za najemanje potrošniških posojil. Z novembrom se tako ročnost omenjenih posojil omejuje na največ 7 let, hkrati se razmerje med letnim stroškom dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca dodatno omejuje. Rast potrošniških posojil je namreč po mnenju centralne banke v zadnjih letih pretirana in zato tvegana, znaša namreč prek 10 odstotkov letno. V Združenju bank so ukrep Banke Slovenije že označili kot odločno prestrog.
Študenti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so le ena izmed skupin študentov s posebnimi potrebami. Vendar se ta skupina razlikuje od preostalih, saj v Zakonu o visokem šolstvu ni omenjena oziroma je izpuščena, zato ti študenti nimajo enakih pravic kot druge skupine študentov s posebnimi potrebami. Kako je možno, da je ta skupina izpadla v zakonu, pa v prispevku Petre Medved. Foto Bobo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd. Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Kot je znano je vlada sprejela predlog pokojninske zakonodaje. Tega mora zdaj potrditi še državni zbor. Kdaj se upokojiti pred ali po novem letu? Generalni direktor zavoda Marijan Papež odgovarja: "Vsekakor po novem letu. Če se moški odloča med decembrom in januarjem, naj se upokoji januarja, takrat bodo zanj veljali novi, višji odmerni odstotki. Enako velja za ženske, ki imajo vsaj enega otroka."
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za pionirska odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, je danes v Stockholmu sporočil inštitut Karolinska. Omenjeno odkritje je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku in anemiji ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi. Helena Lovinčič.
Na ministrstvu za kulturo, kjer vodijo razvid medijev, predlagajo, da vpis v razvid ne bi bil več pogoj za začetek delovanja medija. Postal naj bi uradna evidenca, s katero bi bila zagotovljena transparentnost podatkov o medijih. Razvid medijev, v katerega je trenutno vpisanih več kot dva tisoč medijev, je precej zapuščen, a za pozornega bralca še vedno vznemirljivo uvodno čtivo o tem, kako zelo različne medije imamo v Sloveniji, kdo so njihovi izdajatelji, odgovorne osebe in kdo lastniki. Podatki o lastnikih so v razvidu najbolj pomanjkljivi, čeprav bi nam o medijih povedali največ. Pod zaporedno številko 1958 je v razvid vpisana Metina lista. »To je medij za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha,« pravi Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica, ki dodaja: »Metina lista je majhen medij, a vpliven.« Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa razlaga vlogo javnega servisa: »Radiotelevizija Slovenija je daleč največji in najpomembnejši medij v Sloveniji.« Medijski prostor mora biti raznolik, raznovrsten in pluralen. Tatjana Pirc je v razvidu medijev izbrala dva, največjega in enega najmanjših, ter njunima predstavnikoma zastavila pet vprašanj. Na vprašanja sta odgovarjala Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica Metine lista, in Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krompir danes predstavlja četrto najpomembnejšo hranilno rastlino na svetu, več pojemo le pšenice, riža in koruze. V Peruju, od koder krompir izvira, ga poznajo že 7000 let, pri nas se je uveljavil šele v 18. stoletju. A od takrat redko mine kosilo brez te poljščine. In če Perujci poznajo kar 3.000 vrst krompirja in praznujejo celo nacionalni dan krompirja, se lahko tudi Slovenci pohvalimo s številnimi sortami in svetovnim prvenstvom v pripravi praženega krompirja. Kljub temu za največje “krompirjevce” veljajo Belorusi, saj ga največ pojedo, pridelajo pa ga največ Kitajci. Nedeljsko jutro na Prvem smo namenili njegovemu veličanstvu - krompirju!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki ga sicer zaznamujemo v nedeljo, so svoja vrata že danes odprli Centri Sonček po vsej Sloveniji. Pripravili so številne dejavnosti, predvsem pa bo dan namenjen ozaveščanju o cerebralni paralizi in zavzemanju za takšno skupnost, ki bo te ljudi sprejemala brez predsodkov. Cerebralna paraliza je najpogostejša razvojna motnja v otroštvu. Gre za motnjo gibanja in drže, ki je posledica nenapredujoče poškodbe možganov v zgodnjem obdobju življenja. Posledice te možganske okvare so trajne. Prispevek Petre Medved. Foto: Arhiv Zveze Sonček.
Na samem vrhu seznama prednostnih nalog prihodnje Evropske komisije stoji okoljska politika. Unija ne skriva ambicije, da bi v prihodnjih treh desetletjih postala prva podnebno nevtralna celina, za dosego tega cilja pa bodo potrebne bistvene spremembe. Nova komisija se bo projekta lotila z novim evropskim zelenim dogovorom, ki bo pokazal, v kolikšni meri bodo vsi ostali politični projekti podrejeni zahtevam strožjih okoljskih standardov. Luka Robida se je o prihodnosti evropske podnebne politike na kratko pogovoril z dr. Danijelom Crnčecem s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Neveljaven email naslov