Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
4390 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Kot smo poročali, je včeraj izbruhnil vulkan Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji. Oblasti so sporočile, da bodo začele kriminalistično preiskavo o dogodku, a so izjavo popravili, da pravzaprav začenjajo preiskavo okoliščin smrti in poškodb na otoku. Policija tako preiskuje smrti posameznikov na Whakaariju. Teden dni pred izbruhom vulkana, ki je v zasebni lasti, so namreč povečali stopnjo ogroženosti, preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Več o dogajanju profesor Andrej Šmuc z Varavoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Dravograjčanka Anita Kac in Slovenjgradčanka Jadranka Smiljič sta se odločili za nekoliko nenavaden podvig. Skušali bosta preseči trenutni Guinnessov rekord neke Britanke, ki je kvačkala točno 24 ur. Korošici imata posebno taktiko, s katero menita, da jima bo uspelo. Zaupali sta nam jo v našem pogovoru na enem izmed pripravljalnih dogodkov v Slovenj Gradcu, kjer sta kvačkali kape za tamkajšnje brezdomce. Z vsemi tem skušata izpostaviti pomen ročnih del in druženja v sodobnem svetu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija! Samo še ta hip!« ali pa »Cena izdelka samo 9,99 €!« Se sliši znano? December je mesec, v katerem Slovenci v trgovinah zapravimo več kot v katerem koli drugem mesecu. Zakaj toliko trošimo? Zakaj podlegamo umetno generiranemu prepričanju, da za srečo potrebujemo nove stvari? "Danes je povprečen posameznik vsak dan izpostavljen približno pet tisoč oglasom, ki ga spodbujajo k nakupu novih proizvodov," pove dr. Katja Simončič, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se je v svoji doktorski nalogi ukvarjala s hitro modo. "Glavni razlog, da je potrošnje več decembra, so prazniki. Ob praznikih je namreč družbena norma, da se obdarujemo. Se pravi, smo nekako že pripravljeni na to, da bomo več trošili v decembru," PA razmišlja predsednik Društva psihologov Slovenije Marko Vrtovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Prvem se je oglasil Vlado Kreslin in s seboj prinesel čisto sveži album Kaj naj ti prinesem, draga. Spregovorili smo o njegovih prihajajočih koncertih v Cankarjevem domu, pesem »Leti, leti« z nove plošče pa nam je zaigral in zapel kar v studiu Prvega.
Ob koncu obiska tričlanskega predsedstva BiH v Sloveniji analiziramo obisk, razmere v tej državi ter odnose med Ljubljano in Sarajevom. V Evropski uniji vlada nekakšna širitvena utrujenost, bolj odprta so vrata Severnoatlantskega zavezništva, kar kaže tudi primer Severne Makedonije. V Sarajevu tudi od Slovenije pričakujejo eno ključnih vlog pri premagovanju širitvene utrujenosti.Slovenija in BiH sta se včeraj zavzela za poostritev nadzora zunanjih meja EU.
Skoraj nikjer transparentnost ni tako zelo pomembna kot pri porabi denarja. Še toliko bolj, če gre za državni denar. Javna naročila, subvencije, črpanje evropskih sredstev, od vsega tega ljudje pričakujejo preglednost in smotrno porabo. Nasproti glavnim akterjem, se pravi državi in izvajalcem, pa stoji civilna družba, ki preverja ali je denar porabljen za projekte za katere je namenjen ali se odteka v zasebne žepe. V primeru nepravilnosti je dolžnost civilne družbe opozoriti nanje. Tako kot je to storila Transparency International Češke, ki je v preteklem letu Evropski komisiji naznanil primer konflikta interesov češkega premiera Andreja Babiša pri črpanju sredstev Evropske Unije. Afera je sprožila največje proteste na Češkem po žametni revoluciji leta 1989. Prvi na tnalu države je predsednik Transparency International Češke David Ondračka, ki je bil tudi gost 6-tih dnevov integritete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Katja Arhar.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, in tudi, da slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju. Podrobneje v pogovoru z Matejo Vodeb.
Saksofonist in skladatelj Tadej Tomšič je izdal novo avtorsko zgoščenko, ki jo je naslovil Orion saksofon. Na albumu je 10 skladb (in inštrumentalni dodatek) iz zakladnice slovenske popevke, ki jih je Tadej na novo prearanžiral. Na albumu sodelujejo številni glasbeniki: Gregor Ftičar, Miha Koren, Žiga Kožar, Vikto Palić, Blaž Jurjevčič, Goran Moskovski ter vokalni solisti: Lea Likar, Alenka Godec, Nina Strnad, Hamo, Bilbi, Tadeja Molan, Nuška Drašček, Blažka Oberstar, Janez Bončina Benč.
Občasno v medijih naletimo na poročila o uhajanju plina iz napeljave. Prejšnji teden so recimo v Mariboru zaradi uhajanja plina evakuirali večstanovanjsko hišo in v enem od stanovanj odkrili več polnih plinskih jeklenk, od katerih je bila ena odprta. Lani so zaradi uhajanja plina evakuirali 1500 prebivalcev v Londonu in začasno zaprli nekaj postaj podzemne železnice. Uhajanje plina iz napeljave torej niti ni tako redek pojav, eksplozije v javnem plinskem omrežju, kot je bila včerajšnja v Britofu pri Kranju, pa sodijo med ekscesne dogodke. Ali do podobne eksplozije v vodu javnega plinskega omrežja lahko pride tudi v Ljubljani, je Cirila Štuber vprašala Zorana Kibarovskega, direktorja sektorja za distribucijo zemeljskega plina pri Energetiki Ljubljana.
Pred nami je izgradnja treh velikih infrastrukturnih projektov: Drugi tir, tretja razvojno os in pa seveda Karavanke, kjer smo po dvoletni sagi vendarle prišli do izbranega izvajalca. Drugo cev predora Karavanke bo torej gradila turška družba Džengis, na uradno potrditev in ceno še čakamo, o tem zadnjo besedo reče še nadzorni svet Darsa. Kako pomembno je, kdo bo izvajalec velikih gradbenih projektov, se je Alenka Terlep pogovarjala z ekonomistom z Gospodarske zbornice Bojanom Ivancem ter predsednikom uprave Gradbene Družbe CGP Novo mesto Martinom Gosenico.
Danes so bili predstavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, v kateri se merijo bralna, matematična in naravoslovna pismenost 15-letnikov. Merjenje, ki je bilo izpeljano lani spomladi v 79 državah in je zajelo več kot 600 tisoč mladostnikov, med njimi 640 slovenskih, je pokazalo, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih nad povprečjem članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pri matematični pismenosti so dosegli približno enako točk kot pri prejšnji raziskavi iz leta 2015, pri naravoslovni je zaznati rahel padec, pri bralni pa je ta padec nekoliko občutnejši.
Zgodovinski arhiv Ljubljana – javni zavod, katerega ustanoviteljica je država in hrani bogato zbirko gradiva – se je znašel v zelo težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se morajo zaposleni in arhivska zbirka, ki je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj je jim je Mestna občina Ljubljana, pri kateri so najemnik prostorov, maja letos odpovedala pogodbo. Vodstvo arhiva, ki doslej ni našlo nove lokacije, trdi, da je selitev do junija povsem nerealna in da je bogata arhivska zbirka ogrožena, poleg tega pa bi – če bi bil onemogočen dostop do arhivov – to lahko slabo vplivalo ne le na delo raziskovalcev, zgodovinarjev, arhitektov, temveč tudi na vsakodnevno življenje nekaterih posameznikov in celo na sodne postopke
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga sicer obeležujemo jutri, organiziral prvi dobrodelni bazar invalidskih organizacij z naslovom »Preživeti dan z invalidi«. Na bazarju se predstavljajo invalidske organizacije s svojimi programi, s katerimi uporabnikom omogočajo vključenost v družbo ter izboljšujejo kakovost njihovega življenja. Prispevek Petre Medved.
V digitaliziranem svetu je medvrstniško nasilje v šolah pogosto prikrito. Zasmehovanje, ustrahovanje, poniževanje, širjenje govoric in laži se namreč ne konča na šolskih hodnikih, ampak otrokom z njihovimi napravami sledi domov, v njihove sobe. Zato je pomembno, da žrtve nasilja že v šoli lahko poročajo o vseh vrstah nasilja in dobijo primerno podporo. Kar pa ni lahko, še posebej za tiste, ki so žrtve nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. O tem, kako naslavljati in preprečevati tovrstno nasilje so razpravljali na posvetu v polnem avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Tam je bila tudi Urška Henigman.
Mag. Stanka Ristič Kovačič je koordinatorica Skupine za ALS na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC. Že četrt stoletja deluje na področju skrbi in podpore bolnikov z ALS. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov