Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
4390 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Svetovni dan boja proti AIDS-u obeležujemo 1.decembra že več kot četrt stoletja. V tem času se je iz smrtne bolezni prelevil v kronično bolezen, s katero osebe, ki se zdravijo lahko živijo dolgo, kakovostno življenje in v veliki večini virusa tudi ne prenašajo naprej. Vendar bolezen še vedno ostaja globalni javno zdravstveni problem, zaradi sistematične preventive ter uspešnega zdravljenja pa število novih primerov upada. V Evropski regiji je bilo lani 141.000 novih primerov, tretjina od teh so ženske, kar je zaskrbljujoče pa je, da je kar pri polovici žensk diagnoza postavljena zelo pozno. V Sloveniji je bilo letos na novo prijavljenih 25 okužb, kar je najnižja številka v Evropski uniji.
Vse več ljudi potuje, nekateri prisegajo na raziskovanja daljnih dežel, drugi raje odkrivajo bolj ali manj znane turistične in izletniške točke v domači državi. Slovenija ima takih točk veliko in mnoge najdete tudi v prav posebnem turističnem vodniku »Z vami bom na rajžo šel«, ki je izšel pred nekaj dnevi. In zakaj je poseben? Ker je to pravzaprav turistični vodnik za invalide, torej tiste, ki jim prav vsaka turistična atrakcija zaradi priklenjenosti na invalidski voziček žal ni dostopna. Avtor vodnika Primož Hieng, ki je podrobno opisal 52 zanimivih izletov in ciljev, ki so invalidom dostopni, je Andreji Čokl povedal, da je bil povod za nastanek te knjige tudi osebna izkušnja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Metka Pirc, naša koroška dopisnica se nam je na Prvi oglasila s poročilom o koroškem gospodarstvu.
Daphne Caruana Galizia je pisala o marsičem, predvsem pa je ostro kritizirala delovanje laburistične vlade Josepha Muscata. Imela je spletni blog z naslovom Running Commentary - komentar torej, ki nima konca. Nekaj let je neusmiljeno razkrinkavala kriminal in korupcijo na Malti, toda hkrati moramo povedati tudi to, da se je Caruana Galizia pogosto vtikala v zasebno življenje politikov, kar so ji očitali tudi njeni podporniki. Pa vendar: njen blog je prebiralo več ljudi, kot ima Malta prebivalcev, in upoštevali so jo tudi njeni sovražniki. Preiskovalna novinarka je umrla v eksploziji avto bombe oktobra leta 2017, in čeprav so oblasti že decembra istega leta priprle tri domnevne morilce, je malteška javnost vztrajala, da aretiranci niso imeli neposrednega motiva za umor in da so oblasti zato dolžne poiskati naročnike umora.
Predlog stanovanjskega zakona končuje pot skozi javno obravnavo, nanj je bilo podanih veliko pripomb in predlogov. Glavne novosti v predlogu so: ukiniti neprofitno najemnino in jo nadomestiti s stroškovno, povečati subvencije za plačilo najemnine, povečati zadolževanje stanovanjskih skladov, zahteva po 100% soglasju etažnih lastnikov za Airbnb in podobne dejavnosti, ustanoviti javno najemniško službo, ki bi prevzemala stanovanja in jih oddajala naprej po stroškovni najemnini, uvesti jamstva za stanovanjske kredite za mlade. O smeri in ciljih zakona, zlasti pa o predvidenih instrumentih stanovanjske politike se je z ekonomistko, dr. Andrejo Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani pogovarjala Maja Derčar.
Petletni mandat začenja z velikim bremenom, saj mu je država zaradi davčne reforme naložila vplačilo dodatnih 74 milijonov evrov v proračun. Nehvaležna naloga, ob dejstvu, da so poslanci z dopolnilom prav davčni upravi znižali sredstva za šest milijonov, namenjena prav posodobitvi informacijske podpore. Novi generalni direktor finančne uprave Peter Jenko meni, da je to kot strel v koleno. V pogovoru z Zdenko Bakalar zanika, da bi pri nadzoru uporabljali dvojna merila, strožja do majhnih in popustljivost do velikih.
Pogovor z Lidijo Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: Kanalizacijski cevovod, ki odpadne vode spelje do čistilne naprave, je zastarel koncept – marsikje po svetu že poznajo čiščenje odpadnih vod tam, kjer nastajajo. Tehnologije in postopki so znani in jih lahko opazujemo v sosednjih državah. To je ena plat zgodbe o kanalu C0 med Brodom in Ježico, ki te dni razburja Ljubljančane. A po drugi strani se ti ne zavedajo, da imajo del kanalizacije že speljan čez vodovarstveno območje, da njihovo pitno vodo trenutno ogroža tudi marsikaj drugega in predvsem, da so območja v Sloveniji, ki bi jim morala politika posvetiti prav toliko pozornosti. Pogovarjala se je Erna Strniša.
V Madridu se bo prihodnji teden začela podnebna konferenca, na kateri bodo iskali poti za uresničevanje zavez iz pariškega podnebnega sporazuma. Poročilo Okoljskega programa Združenih narodov, ki bo objavljeno danes, kaže, da morajo države okrepiti prizadevanja za to, da bi zgornja meja globalnega segrevanja ostala med 1,5 in dvema stopinjama. Tehnologija nam pri tem lahko pomaga, ne more pa rešiti problema.
Nekatere države članice Evropske unije bijejo plat zvona zaradi zmanjševanja in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in s tem povezanih razvojnih težav. Ob nizki rodnosti, ki ne zagotavljaobnavljanja populacije, se številni odseljujejo v razvite dežele, kjer pa nad vse večjim številom priseljencev vihajo nos. Slovenija je med državami, ki imajo letni prirast prebivalstva, v gospodarstvu ocenjujejo, da bi moral ta prirast znašati vsaj 10.000 na leto.
Čeprav se zdi Kitajska, kjer tehnologije omogočajo oblastem vse večji nadzor nad prebivalci, daleč stran, takšna vizija prihodnje družbe vse bolj velja tudi za Evropo. Avtomatizirane tehnologije počasi vendar vztrajno tudi pri vplivajo na življenje in delo, v prihodnjih minutah pa več o dogajanju v Beogradu. Kitajski velikan Huawei v okviru projekta »Varno mesto« v srbski prestolnici namreč namešča nadzorne kamere, saj naj bi s tehnologijo prepoznavanja obrazov zmanjšali kriminal. Bojan Perkov je raziskovalec pri Share Fondaciji. Štiri glavna področja delovanja so svoboda izražanja, informacijska zasebnost, kibernetska varnost in odprto znanje. V Ljubljani je predaval na posvetu Zavoda Državljan D o tehnologijah prepoznavanja obrazov. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Karen Kamenšek je Američanka slovenskega rodu. Dirigentka. Ženska v poklicu, ki izgublja pečat moške prevlade. Samo v letošnji sezoni so za njo trije veliki debuti: Londonski in Losangeleški filharmoniki ter Metropolitanska opera. V New Yorku je dirigentka opere Philipa Glassa Akhnáten ali Ehnaton, kot nam je bližje v slovenščini. Prav za to opero, ki jo je Glass napisal leta 1983, je Karen Kamenšek v Združenem kraljestvu dobila ugledno nagrado Laurenca Olivierja. Premiera v Metropolitanski operi je bila 8. novembra, mesec dni kasneje, torej 8. decembra, pa bo zadnja predstava. Karen Kamenšek je pred mikrofon v New Yorku povabil ameriški dopisnik Andrej Stopar.
Po tem, ko je Državna revizijska komisija razveljavila več kot milijardo evrov vreden razpis za zdravila, ki ga je v imenu 23 lekarn vodila Lekarniška zbornica, naj bi se jutri na to temo zbornica sestala z ministrom Šabedrom. Pričakujejo nasvet, kako pripeljati razpis do konca tako, da bo zadoščeno vsem pravilom, tudi načelom konkurence. Prav to je bil namreč razlog za razveljavitev razpisa, saj da je, tako revizorji, zbornica s tem, ko je v razpisni dokumentaciji ponudbeno ceno pogojevala z regulirano in omejevala splošne popuste, kršila načela konkurence.
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Na Dunaju bo danes koroška pisateljica Maja Haderlap prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost, ki jo podeljuje avstrijsko ministrstvo za kulturo. Zaslovela je z romanom Angel pozabe, zanj je prejela več literarnih nagrad. Med nagrajenci je v kategoriji kulturne iniciative tudi Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba. Leta 1961 rojena Maja Haderlap je po doktoratu iz teatrologije poldrugo desetletje dramaturško vodila celovško Mestno gledališče in predavala na tamkajšnji univerzi. Več let je tudi sourejala slovensko literarno revijo Mladje. Od leta 2008 deluje kot svobodna pisateljica v Celovcu. Doslej je izdala pesniške zbirke: Žalik pesmi (1983), Bajalice (1987), obsežen izbor Pesmi – Gedichte – Poems (1998), v katerem se prvič pojavijo tudi pesmi, ki jih je napisala v nemščini, ter zbirko langer transit (2014) v nemškem jeziku, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu (Dolgo prehajanje, 2016).
Iz Bruslja se v tednu, ko bo evropska komisija končno pričela delati, oglaša naš tamkajšnji dopisnik Igor Jurič.
Izgorelost je pojem, ki se vse pogosteje sliši. Sama izgorelost je sicer konec izgorevanja in je dramatičen trenutek, ko se naše telo ne more več samo zaščititi pred pretiranim in kroničnim stresom. Stres ni naš sovražnik, je prepričana Dr. Tina Bončina, doktorica medicine in psihoterapevtka, ki je pred kratkim izdala knjigo o izgorelosti. Stres nam pomaga preživeti. Stalna aktiviranost, slaba samopodoba, nezadovoljene potrebe po potrditvi, nespoštovanost, skupaj z osebnostnimi karakteristikami in izkušnjami, pa pripeljejo do izgorevanja. Razdražljivost, utrujenost, občutki krivde, povečano bitje srca, bolečina v mišicah, večje bolečine, nespečnost…vse to so znaki izgorevanja, ki pa se ga lahko ustavi še preden izgorimo. Pri tem so nujne spremembe na večih področjih življenja.
V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic, ki izvajajo dejavnost na kar 273 lokacijah, 92 postajališčih premičnih zbirk ter s 13 bibliobusi, ki se ustavljajo na 719 postajališčih. Vsako leto jih obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Kaj vse nudijo naše knjižnice, s kakšnimi težavami se spopadajo, pa tudi, katere se največje in najbolj moderne knjižnice po svetu?
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
Neveljaven email naslov