Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
4390 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Ponudba letošnje Noči raziskovalcev je vsekakor bogata in kljub imeu poteka preko celega dne. Na znanstvenem meniju bo praktično vse – od zdrave prehrane do skrivnosti oddaljenih galaksij. V Ljubljani, Ajdovščini in Murski Soboti bo pestro tudi dogajanje na ulicah, od ponudbe pa skorajda poka po šivih tudi v številnih knjižnicah, šolah, fakultetah, na inštitutih in tudi v kakem nakupovalnem središču lahko naletite na manjši ali večji znanstveni festival. Osnovno sporočilo je, da je znanost ni sama sebi namen, da je nadvse relevantna, čeprav nima čarobne paličice za vse probleme, ki nas danes pestijo. Toda tehtnih odgovorov vendarle ponuja več, kot se običajno zavedamo.
Da podjetja, celo podjetja v državni lasti, prek oglaševalskih ali svetovalnih pogodb plačujejo nekaterim slovenskim medijem oziroma novinarjem za tišino, pa tudi za umazane, lažne ali naročniku prijazne vsebine, se govori že nekaj časa. Na dan prihajajo pričevanja in tudi dokumenti, ki te informacije posredno potrjujejo. V zadnjih dneh spremljamo s to temo povezano razkrivanje in medijsko obračunavanje med Vladimirjem Voduškom, portal Topnews, in medijskim lastnikom ter novinarjem Bojanom Požarjem, ki je hkrati tudi predsednik politične stranke. O prej omenjenih nesprejemljivih in nedopustnih pojavih se je z dr. Markom Milosavljevićem, profesorjem na Fakulteti za družbene vede, pogovarjala Tatjana Pirc.
Naftni trgovec Petrol podira rekorde. Lani je zabeležil kar 5,4 milijarde evrov prihodkov. Širi se na jugovzhod, investira v energetske rešitve, njegove trgovine HIP HOP se presenetljivo krepijo. Republika Slovenija pazi, da v Petrolu ne izgublja deleža, nasprotno, leta 2017 in letos je delnice Petrola kupovala. Ni pa država edini lastnik v razpršeni delničarski strukturi podjetja. Med lastniki, poslovnimi partnerji, strankami in potrošniki uspešno krmari predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, ki je na vrhu že osem let. Upravni odbor Združenja Manager ga je izbral za managerja leta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potniki, ki zaradi prizemljitve Adrijinih letal ne morejo priti na želeni cilj, se morajo znajti sami in si poiskati druge ustrezne povezave. Za nekatere destinacije, kot so München, Zürich in Frankfurt, si lahko priskrbijo letalsko povezavo iz nekaterih okoliških letališč, kot so Zagreb, Trst, Gradec in Benetke. Lahko pa izberejo tudi druge prevoze, denimo vlak ali avtobus. Taka pot bo potnikom vzela precej časa, bo pa lahko veliko cenejša kot letalski prevoz, pojasnjuje Darja Topolšek iz celjske fakultete za logistiko. In še nekaj alternativnih možnosti za potnike: Do Frankfurta boste z vlakom potovali deset ur, z avtobusom pa 12 ur. Do Münchna traja vožnja z vlakom dobrih šest ur, vožnja z avtobusom pa je uro krajša. Do Skopja in Sarajeva z vlakom ni direktne povezave, medtem ko vožnja z avtobusom do Sarajeva traja 12 ur, do Skopja pa 15 ur. Da avtobusi in vlaki ne morejo nadomestiti letalskih prevozov in da pri nas nimamo strategije mednarodnih prometnih povezav, pa opozarja Matej Ogrin z oddelka za geografijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, ki se ukvarja s problematiko prometa. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
V javnih nastopih in razpravah, na družabnih omrežjih, pa tudi v medijih je vse več sovražnega govora. Zakon o medijih v osmem členu prepoveduje medijsko spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, za kršitelje pa ne predvideva nobenih sankcij, te so uzakonjene le za sovražni govor v oglasnih vsebinah. Bi bilo treba v noveli zakona o medijih sovražni govor v medijskih vsebinah obravnavati strožje? Kaj so o zaostritvi, kakršno predlaga ministrstvo za kulturo, povedali novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, Leo Oblak, ustanovitelj radijske mreže Infonet, novinar dr. Jože Možina, ki je predstavil stališče Združenja novinarjev in publicistov, dr. Žiga Turk, profesor, publicist, bivši minister, in odvetnica Jasna Zakonjšek? To je preverila Tatjana Pirc.
Številni Slovenci, ki v organizaciji turističnih agencij dopustujejo v tujini, se sprašujejo, kako bodo zaradi odpovedi letov prispeli domov. Turistične agencije svoje potnike mirijo. Tako v agenciji Relax kot tudi v agenciji Palma zagotavljajo, da za svoje potnike že urejajo nadomestne letalske prevoze. Vsi tisti, ki dopustujejo na grških otokih in v Turčiji in bi se morali danes vrniti v Slovenijo, bodo prispeli domov s kakšno uro zamude, vsekakor pa bo to danes, zagotavljajo. Tudi za potnike, ki v prihodnjih dneh odhajajo na dopust, bodo uredili prevoz z drugim letalskim prevoznikom. Precej večje posledice pa bo zaradi odpovedi letov občutil slovenski turizem. Tako opozarja strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski potovalni velikan Thomas Cook je danes razglasil stečaj. V tujini je zaradi propada podjetja obstalo 600 tisoč turistov, med njimi 150 tisoč Britancev, ki pri vrnitvi v tujino pričakujejo pomoč vlade. Ta je sporočila, da je v ta namen že najela letala. Vendar še ni jasno, ali jih bo dovolj oziroma kdaj bodo lahko vse prepeljali v domovino. Kako pa stečaj Thomasa Cooka vpliva na izvajanje potovanj, ki jih nudijo slovenske turistične agencije? Na našo turistično ponudbo in na naše turiste propad tega potovalnega velikana ne bo imel večjega vpliva, saj naš turistični trg ni vezan na angleški trg, zagotavlja Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij, ki razmere v turizmu tako pri nas kot v svetu dobro pozna.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Javni potniški promet, kolesarjenje in hoja so tri oblike mobilnosti za katere pravimo, da so trajnostne. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora si želi, da jih ne bi več poimenovali alternativne možnosti. Prvi pogoj, da lahko vožnjo z avtomobilom zamenjamo za kaj bolj trajnostnega je, da imamo urejeno infrastrukturo. Slovenci smo v vrhu EU v deležu stroškov, ki jih gospodinjstva porabijo za promet in obratovaje vozil. To je posledica avtomobilskega načina življenja. Navajeni smo, da gremo povsod z avtomobilom in pozabljamo, da so razdalje do 2km primerne za hojo. Redna vadba, tudi hoja, je v kombinaciji z zdravo prehrano, miselno aktivnostjo in zdravim življenjskim stilom lahko eden od dejavnikov, ki zmanjšuje tveganje za demenco, pove dr. Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Športna pedagoginja Alenka Košir na družbenih omrežjih spodbuja sledilce, naj vsak dan naredijo 10.000 korakov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na slovenskem Krasu se že dober teden mudi ekipa Evropske vesoljske agencije. Prvič pri nas namreč poteka specialno usposabljanje za astronavte, ki bodo nekega dne poleteli na mednarodno vesoljsko postajo. Pred tem pa si morajo nabrati vrsto ključnih veščin, se soočiti z kar najbolj zahtevnimi okolji in se naučiti plodno obvladovati stres. Danes so se tako spustili v jamo, v kateri bodo ostali neprekinjeno šest dni, opraviti pa bodo morali tudi vrsto nalog. Več v prispevku Nine Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.
V Sloveniji praznujemo stoletnico organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Prvo ustanovo za slepe smo v Ljubljani dobili leta 1919. V njej so bile organizirane osnovna šola in delavnice za usposabljanje v pletarstvu in ščetarstvu. Josip Kobal, ki je bil takrat upravitelj Zavoda, je napisal prvi slovenski Abecednik v braillovi pisavi – Početnico. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kot se je imenoval prej, zdaj Center Iris - Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana - izvaja prilagojene vzgojno izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Petra Medved je ob tej obletnici - danes zvečer bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija s kulturnim programom - pred mikrofon povabila ravnateljico Centra Iris Katjušo Koprivnikar, ki je med drugim povedala, kakšen je strokovni razvoj na področju poučevanja slepih in slabovidnih pri nas. Foto: Arhiv Centra Iris.
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Sončno in za ta čas zelo toplo vreme, ki nas je spremljalo v zadnjih dneh, se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte. V povprečju se je marsikje ohladilo za več kot deset stopinj Celzija. Če smo se že poslovili od poletja, bomo še videli, je pa že znano, da je za nami eno najtoplejših poletij. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog poudarja, da je po podatkih ARSa za nami drugo najtoplejše poletje po letu 1961. V teh dneh se sicer nahaja na Ferskih otokih. Gre za skupino otokov v Severnem Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo. Vreme je izredno spremenljivo in vremenska napoved po besedah Korošca nima večjega pomena. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Z revizijo je Računsko sodišče preverjalo, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Kot navajajo v poročilu, vlada in ministrstvi za delo ter zdravje ne zagotavljajo enakovredne dostopnosti storitev vsem tistim, ki jih potrebujejo. Upokojenci si zelo težko plačujejo oskrbo v domu za starejše, kjer so dodatna težava nedorečeni kriteriji za sprejem in prostorska stiska. Več Jure Čepin.
To jesen mineva 100 let odkar je v Stuttgartu v Nemčiji odprla vrata prva waldorfska šola. Kot poudarjajo avtorji waldorfske pedagogike, se je ta pedagogika rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta na pogorišču prve svetovne vojne. Danes na svetu deluje več kot 1000 teh šol na vseh celinah. Tudi v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Lang.
Neveljaven email naslov