Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.
Komarji so naši zvesti spremljevalci tudi to poletje, čeprav jih je zaradi suše manj kot v preteklih letih. Ob svetovnem dnevu komarjev, ki ga zaznamujemo to soboto, se je Maja Ratej pogovarjala s poznavalko dr. Katjo Kalan z Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, med drugim tudi o tem, zakaj so komarji najbolj nevarne živali na svetu, pa o tem, če so prenašalci malarije opazni tudi v Sloveniji in za kako uspešne so se izkazale prve študije izpuščanja genetsko spremenjenih komarjev v okolje.
V Slovenski kinoteki odpirajo prvo obsežnejšo razstavo, ki je posvečena filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine. Razstavo sta zasnovala Kristina Ravnikar in Matevž Jerman, oblikoval pa jo je Ranko Novak. Ogledate si jo lahko do 22. decembra v razstavnem prostoru Slovenske kinoteke. Karpo Godina je zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma. S filmom se je začel ukvarjati že v rani mladosti. V svojem velikem opusu je bil v skoraj šestih desetletjih priča številnim spremembam v družbi, ki so vplivale tudi na filmske ustvarjalce.
Lanskoletne ujme so jo močno zagodle tudi na Kamniškem. Narasla Kamniška Bistrica je marsikje odnesla mostove, spreminjala strugo, za nameček so svoje dodali plazovi, ki so grozili še dolgo v jesen. Vse to je močno udarilo tudi tamkajšnje turistične ponudnike. Kako so prebrodili krizo?
Po več kot obetavnem začetku lanske turistične sezone v kampu Šobec pri Bledu so v uspešnost nato posegle poletne in jesenske ujme. V avgustovskih, ki so najmočneje prizadele Koroško, jim je bilo precej prizaneseno, je pa kamp veliko škodo utrpel v novembrski ujmi. Pozanimali smo se, kakšna je bila škoda in kako jim jo je uspelo odpraviti pred začetkom letošnje sezone.
Po avgustovskih popolavah pomembno vlogo pri ponovnem zagonu turističnih lokacij v Sloveniji igra tudi Slovenska turistična organizacija. Številke pred začetkom nove turistične sezone so zelo vzpodbudne. Kakšni so načrti za slovenski turizem, kako turiste vabimo v kraje, ki turistično še niso preveč obremenjeni ter zakaj so tudi športne prireditve zanimive za turizem, razlaga Martina Gojkošek, vodja korporativnega PR-ja pri Slovenski turistični organizaciji.
Koroška je do nedavnega veljala za butično turistično destinacijo zunaj glavnih turističnih tokov. To se je povsem obrnilo v obdobju korone, ko so ljudje iskali ravno to - odmaknjene kraje. Prostih mest v glavni turistični sezoni na turističnih kmetijah ni bilo več, vedno več obiskovalcev je spoznavalo koroško gostoljubje in odmaknjenost te naše najbolj severne slovenske regije.
V Zgornji Savinjski dolini so po podatkih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije poplave avgusta lani prizadele več kot 50 turističnih ponudnikov. Med njimi so bili tudi Kamp Menina, park cvetja Mozirski gaj in Športni center Prodnik. Pri njih smo preverili, kakšno je stanje skoraj eno leto pozneje.
Prizorišče letošnjega evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Tacnu je močno prizadela avgustovska ujma, ki je popolnoma uničila tamkajšnji kajakaški center. Skoraj 10 mesecev kasneje je podoba Tacna drugačna. Že dan po poplavah so tukaj začeli s čiščenjem prizorišča in s postopno obnovo centra. Obnova danes še vedno poteka, vendar je danes že vse nared, da evropsko prvenstvo poteka nemoteno.
Slovaško in tudi Evropo je zaznamovala novica o poskusu atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica. Napadalec ga je ustrelil po seji vlade, ko se je želel premier rokovati z lokalnimi prebivalci. Politično ozračje na Slovaškem je precej razgreto, nazadnje je odmevala odločitev Ficove vlade, da ukine tamkajšnjo javno RTV in ustvari novo. Tik pred evropskimi volitvami pa marsikdo opozarja na vzpon različnih radikalnih in ekstremističnih idej. O političnem kontekstu dogodka in o tem, kakšne so razsežnosti dogodka v okviru Evropske unije, z našo dopisnico Majo Derčar.
Pred letošnjim finalom Evrovizije, ki poteka v Malmü preverimo sveže informacije iz zakulisja odrskih nastopov, sprehodimo pa se tudi po ulicah tega švedskega mesta, ki te dni živi z evropsko glasbo.
Ena večjih rekreativnih športnih prireditev pri nas poteka že od četrtka, danes se zaključuje s tradicionalnim pohodom ob poti, kjer je stala žica okupirane Ljubljane in s tekom trojk, kjer se tekači v ekipnem duhu spopadejo z izivi Ljubljanskih ulic in okoliških vzpetin. Na pohodu in v središču mesta, kjer je na Kongresnem trgu stal cilj za tekače, smo ulovili vzdušje prireditve, ki se je je udeležilo dobrih 35.000 ljudi.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišimo zvok drona, vidimo ga ne. Nas kdo snema? Koga naj obvestimo? To je le nekaj vprašanj, ki se porajajo ob vse pogostejši uporabi brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti?
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Ob dnevu Evrope je danes še prav posebej slovesno in razgibano na Goriškem. Pripravili so številne kulturno-umetniške prireditve, predstavitve različnih evropskih projektov ter delavnice na temo spoznavanja evropskih vrednot, ustanov in čezmejnega povezovanja. Mladi z obeh strani meje na Goriškem se namreč pripravljajo na simulacijo razprav v Evropskem parlamentu, na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice oblikujejo tržnico aktivnosti, postavili so celo hišo Evropske unije.
Profesor Manfred Kets De Vries je eden vodilnih svetovnih mislecev na področju voditeljstva. V Ljubljani je v okviru IEDC poslovne šole Bled pripravil predavanje o tem, kako voditi z modrostjo. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako na vodenje vpliva zasebno življenje vodij in zakaj je med nami toliko slabih vodij.
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.
S pevcem in kitaristom skupine Jet Black Diamonds Urbanom Koritnikom se spominjamo, kako je bilo začenjati svojo glasbeno pot v Vipavski dolini. Z njihovim menedžerjem in organizatorjem ajdovskega glasbenega festivala z dušo Ale v Pale Urbanom Repičem pa o tem, kako so lokalci sprejeli njihov festival. Pomudili pa smo se tudi pri Sladkih problemih.
13. junija 1969 je bila ustanovljena Pot kurirjev in vezistov Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Z več kot 1000 kilometri dolžine je po oceni številnih ena najlepših transverzalnih poti v Sloveniji. Na poti je 88 kontrolnih točk, povzpeti pa se je treba na 41 vrhov, višjih od 1000 metrov, najvišji je Snežnik.
Iz Ajdovščine izhajajo številni kulturni ustvarjalci. Med vidnejšimi so slikar, grafik in fotograf Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar in Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkarstva. O kulturi v mestu govorimo z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.
Neveljaven email naslov