Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Kakšne so trenutne razmere na terenu po Sloveniji? Kakšne razmere lahko ljudje še pričakujejo? Kako se lahko ljudje na poplave tudi pripravijo?
Čeprav je četrto največje avstrijsko mesto ime dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, pa je bolj kot po soli znano po sladkih Mozartovih kroglicah, ki jih v Salzburgu prodajajo v vsaki trgovini s slaščicami, čokoladnici, trafiki, torej praktično v vsaki živilski trgovini. In ker se človek kar težko odloči, katere kupiti in katere so najboljše, je dobro vedeti, da so le ene tiste, ki nosijo oznako originalne.
Največji strah voznikov ob neurjih s točo ni, kako bodo varno prispeli na cilj, temveč kako čim prej poskrbeti, da vozila ne poškoduje toča. Tako smo ob neurjih priča polnim bencinskim servisom, pa tudi nevarnemu in nenadnemu ter prepovedanemu ustavljanju v predorih in pod nadvozi.
Tokratni poletni obisk v laboratoriju ni prav nič tipičen. Preživljamo ga na prostem, prav pridejo planinski čevlji, naš cilj je namreč Potoška planina pod Stolom na približno 1300 metrih nadmorske višine.
Ni samo igralec, ampak tudi pevec v skupini The Blues Brothers. Poleg tega je pisatelj in producent. Verjetno je najbolj znan po vlogah v serijah Jimova družina (According to Jim), Saturday Night Live in Twin Peaks ter po filmih, kot je na primer K-9.
Trenutno vremensko dogajanje marsikoga navdaja s sumničavostjo, ali je to normalno. Od česa je odvisno, da narava eno leto varčuje pri vsaki kaplji, spet drugo pa vse pred sabo silovito ustrahuje z rafali neviht in orkanskega vetra?
Nepogrešljiv in obvezen element tako udobja kot varnosti v sodobnem avtomobilu je klimatska naprava, ki nam zlasti v poletnih mesecih lajša prenašanje vročine. Pretirane temperaturne razlike med klimatiziranim ozračjem v avtomobilu in zunanjostjo slabo vplivajo na človekovo počutje in posledično na zbranost med vožnjo.
Še leto dni je do začetka olimpijskih iger v Parizu. Otvoritvena slovesnost bo prvič v zgodovini potekala na vodi. Prireditelji napovedujejo spektakularno povorko športnikov na ladjicah, ki bodo plule po reki Seni. Igre bodo potekale od 26. julija do 11. avgusta.
Le kdo bi si mislil, da lahko na čisto resni raziskovalni ustanovi, kot je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, najdemo sup, prislonjen na zid. In ne enega, dva! Na Valovi poletni misiji obiskov v raziskovalnih ustanovah se tokrat mudimo v Laboratoriju za strojno inteligenco, kjer stroje učijo prav tega – inteligence.
Na Hrvaškem so že pred sezono napovedovali rekorden obisk turistov, a so zaradi višjih cen ponekod doživeli ravno nasprotno zgodbo. Kako pa kaže turistični sezoni pri nas, potem ko naj bi bilo na primer v Portorožu v vrhuncu sezone manj ljudi, kot so pričakovali.
Koralni grebeni so eno izmed najbolj čudovitih življenjskih okolij na svetu. Lahko jih primerjamo le še z deževnim gozdom ob Amazonki. Toda tudi ta čudoviti svet ogrožajo vedno višje temperature morja. Pa seveda lovci, ki marsikje na črno še vedno lovijo korale.
29-letna Američanka je bila nekdaj poznana predvsem kot avtorica zloglasnega arhitekturnega bloga McMansion Hell.
Galebe nekako povezujemo z morjem in obalnimi kraji, a zadnja leta so se te ptice premaknile tudi v mesta, tudi v Ljubljano, kjer jih te dni pogosto slišimo prav v okolici našega radia.
Z več kot 30-letno tradicijo je Olimpijski festival evropske mladine največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike in športnice med 14. in 18. letom. Vsaki dve leti se ga udeleži več tisoč mladih, ki se pomerijo v osmih športnih disciplinah. Letos jih bo gostil Maribor, ki v športni program dodaja tri nove discipline. Po prizoriščih festivala preverjamo, kako se v štajerski prestolnici pripravljajo na prihod mladih športnikov.
113 udeležencev iz 35 držav je sredi poletja sedlo v šolske klopi in se posvetilo učenju slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Na tečaj se vpišejo, ker tu iščejo delo ali študirajo ali preprosto zaradi ljubezni do slovenskega jezika. Zgodbe udeležencev so zelo različne.
Avtoceste veljajo za najvarnejše ceste, saj se na njih glede na število vozil in prevoženo razdaljo zgodi najmanj nesreč. Po podatkih Agencije za varnost prometa se je v lanskem letu na slovenskih avtocestah in hitrih cestah zgodilo zgolj 10 % vseh nesreč.
To poletje smo se povabili na obisk v naše raziskovalne ustanove in laboratorije, v katerih doslej še nismo bili, a se raziskovalci tam lotevajo vrste zanimivih, aktualnih in celo presenetljivih znanstvenih zagat. Uvodoma se podajamo na Zavod za gradbeništvo Slovenije s sedežem v Ljubljani, kjer med drugim deluje Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito.
Predstavljajte si, da ste daleč stran od ponorelega sveta, v prečudoviti naravi, kjer prej kot človeka srečate kakšno divjo kravo ali konja. No, v prihodnjih minutah se bomo preselili natako tja, v Argentino, natančneje v Patagonijo ob jezero San Martin, kjer sredi ničesar, no, Andov, stepe in jezera, leži estancija La Josefina. Pravzaprav se bomo preselili v raj na zemlji, kot ga je opisala Maja Ava Žiberna, ki se je tam kot prostovoljka mudila pred nekaj meseci.
V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu je bilo prejšnji teden slišati več različnih jezikov, saj je tam potekal Tabor slovenskih otrok po svetu, letos že 27. po vrsti. Otroci, stari med 8 in 15 let, pa se niso le učili in obnavljali znanje slovenskega jezika, ampak so obiskali tudi nekatere kulturne in naravne znamenitosti, nad katerimi so bili navdušeni. Seveda so se stkala tudi nova prijateljstva, tisti, ki na taboru niso bili prvič, pa so po letu dni spet srečali svoje prijatelje.
Ko se odpravljamo na dopust, se vedno znova soočamo z igro tetrisa v svojem avtomobilu. Mnogi vozniki na morje s sabo vzamejo od kuhinjskih loncev in kovčkov do čolna in koles. Kako poskrbimo, da na cilj pridemo varno in po poti ne izgubimo prtljage, ali pa si dopusta že predčasno ne pokvarimo z globo?
Neveljaven email naslov