Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, ki v teh dneh praznuje 85. obletnico. Njene zgodovinske korenine pa lahko najdemo že v letu 1693, ko je skupina kranjskih cerkvenih in posvetnih izobražencev ustanovila Akademijo delavnih, to je bila Academia operosorum.
Osebne izpostavljenosti visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju v Sloveniji so nizke in v povprečju dosegajo malo več kot odstotek zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti, kaže najnovejša študija Inštituta za neionizirna sevanja. V njej so preučevali zlasti prispevek nove tehnologije 5G. Kot ugotavljajo, največ k povprečni izpostavljenosti prispevajo radijski in televizijski oddajniki, opažajo tudi povečevanje sevanja, ki ga prispevajo WiFi naprave, tehnologija 5G pa je z 2-odstotnim prispevkom na spektru sevanj na petem mestu.
Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.
Danes je malo znano, da so nekoč pri nas živeli Cobenzli, plemiška rodbina, ki je imela v posesti kar nekaj gospostev in gradov in se je povzpela med najvišje avstrijsko plemstvo z najvišjimi dvornimi funkcijami. Glavni junak naše zgodbe o Cobenzlih je Janez Filip, ki je leta 1777, kot diplomat na nadvse kočljivi misiji v Francijo, spremljal cesarja Jožefa II., ki naj bi preveril posteljne težave svoje mlajše sestre Marije Antoanete in njenega soproga, francoskega kralja Ludvika XVI.
Po skoraj štirih tednih od napada Hamasa na Izrael je v povračilnem izraelskem bombardiranju število žrtev v Gazi preseglo 9000. Civilisti nimajo nobene prednosti ali zaščite pred vojaškimi tarčami: izraelska vojaška letala so že večkrat napadla begunsko naselje Džabalija, napadene so šole pod zastavo združenih narodov, bombe padajo v neposredni bližini največje bolnišnice v Gazi Al-Shifa, kamor se je zateklo več deset tisoč ljudi. Izraelska vojska je potrdila tudi napad na konvoj reševalnih vozil.
Tri doline – Mežiška, Dravska in Mislinjska – ter tri pogorja – Karavanke, Pohorje in Kamniško Savinjske Alpe – sestavljajo sestavljanko dežele, ki jo poznamo kot Koroško. Koroške kmetije so v primerjavi s kmetijami po drugih koncih Slovenije velike, a je večina gozd, obdelovalne površine in travniki pa so strmi in zahtevni za obdelovanje. Morda je tudi zato delež kmetij, ki imajo poleg kmetijske dejavnosti priglašeno tudi dodatne storitve razmeroma visok. Množičnega turizma ne poznajo, pretežni delež tistih, ki jih obiščejo za več dni pa se nastani v eni od številnih turističnih kmetij, ki jih zaznamujejo gostoljubnost, dobrosrčnost in ljubezen do domače zemlje.
Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po človekovi smrti. Koliko takih mask je shranjenih v slovenskih javnih zbirkah, je bil cilj raziskave, ki je pri nas potekala v okviru evropskega projekta TRACES - Posredovanje sporne kulturne dediščine z umetnostjo.
Stečki so skrivnostni monoliti različnih oblik iz srednjega veka, ki so posuti pretežno po današnji Bosni in Hercegovini, najdemo pa jih tudi v Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji. V sedemdesetih letih so jih popisali in ugotovili, da jih je sedemdeset tisoč, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih je morda tudi sto tisoč in več. Večina stečkov je v vlogi nagrobnega spomenika, večina je brez okrasja, drugi imajo vklesane slikovne motive, tretji pa napise v izumrli glagolici in bosančici. Že nekaj let vznemirjajo slovensko arheologinjo Sašo Čaval, raziskovalko z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, ki je na razpisu za utrditev samostojne raziskovalne poti Evropskega raziskovalnega sveta pridobila skoraj 2,8 milijona evrov sredstev.
Obračunavanje kdo, komu, koliko in kako, nikoli ni bilo vprašanje. Že pred iznajdbo novca so ljudje poznali finančne instrumente, naturalni denar, kar pa poenostavi prav iznajdba novca v 6. stoletju pred našim štetjem. In zato večkrat slišimo, da je iznajdba denarja tako pomembna kot iznajdba kolesa.
Ko zarohnijo priredbe legendarnih punk rock in metalskih zasedb iz instrumentov, na katere igrajo roboti, izdelani iz recikliranih strojev, ki delujejo na stisnjen zrak, se v koncertni dvorani skupaj znajdejo tehnološki navdušenci, ki so prepričani, da obstaja samo edina možna prihodnost, ta je v zlitju robotov in človeka, ter tisti, ki so prišli v nostalgiji po Motörhead in NoMeansNo.
25. novembra zaznamujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Čeprav se komu morda zdi, da ga problematika ne zadeva, nevladne organizacije zadnja leta opažajo 20-odstotno povečanje števila primerov nasilja nad ženskami. Zato bi nas, če ne zaradi drugega, zaradi tega moralo skrbeti kot člane družbe, pravi Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Hiša strahov. Projekt že tretje leto zapored za vse obiskovalce ponuja brezplačno izmišljeno simulacijo nasilnega okolja. Letos pa ozaveščajo prav o nasilju nad ženskami in dekleti. Hišo strahov na Rimski cesti 3 v Ljubljani lahko do vključno 31. oktobra 2023 obiščete vsak dan med 16. in 20. uro.
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Športna aktivnost, sploh redna in prilagojena zmožnostim posameznikovega telesa, je eno najboljših preventivnih zdravil, kar mu jih lahko privoščimo. Toda intenzivna vadba lahko povzroča tudi zdravstvene zaplete, bodisi zgolj odkrije prej zakrite napake srčne mišice, bodisi sproži kako na novo nastalo težavo. Na kaj morajo torej paziti rekreativni ali profesionalni športniki, kako težave pravočasno odkriti, zakaj vse pogosteje na športnih igriščih videvamo tragične srčne zastoje tudi med mladimi športniki in zakaj bi na opozorilne znake morale biti še posebej pozorne ženske?
Šestindvajsetletna Tjaša Skubic je po izobrazbi kineziologinja. Je tudi lastnica plesnega studia Monopole in znamke Zorya. Decembra lani se je njeno življenje z diagnozo z NK/T-celičnim limfomom v nosni votlini, zaradi katerega se je morala zdraviti s kemoterapijo, obsevanji in s presaditvijo matičnih celic, obrnilo na glavo.
Slovenija ni znana samo po biotski pestrosti, ampak se ponaša tudi z visoko stopnjo geopestrosti kamnin, ki so raznovrstne po mineralni sestavi, starosti ter po načinu nastanka. Eden izmed krajev, kjer lahko vse to vidimo, je rudnik Sitarjevec v Litiji, ki ga uvrščamo med najstarejše rudnike na Slovenskem.
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je imela v skoraj 250 letih veliko različnih poimenovanj in lahko praznuje tudi več rojstnih dnevov. Enega ima tudi 13. oktobra. Leta 1945 so namreč prav na ta dan knjižnico preoblikovali v Narodno in univerzitetno knjižnico. Tatjana Pirc opisuje, kaj vse se je z našo osrednjo, največjo in najpomembnejšo knjižnico dogajalo od leta 1774 naprej.
Ves konec tedna svet opazuje spopade med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, med več kot tisoč žrtvami so tudi tujci. Izrael je za nadaljevanje operacij vpoklical 300.000 rezervistov in napovedal popolno blokado Gaze, Hamas pa je raketne napade iz Gaze še okrepil. S slovenskim zunanjim ministrstvom je do zdaj navezalo stik 29 slovenskih državljanov, ki se nahajajo v Izraelu. Deset jih je že odpotovalo domov, za ostale zunanje ministrstvo išče možnosti za vrnitev, tudi s pomočjo drugih evropskih držav. Na Izraelski strani je bilo v spopadih, ki trajajo od sobote, ubitih več kot 800 ljudi, palestinska stran pa poroča o najmanj 560 žrtvah. Poklicali smo na izraelsko in palestinsko stran.
V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Menihi? Redovniki? Kapucini? To niso sopomenke. V Škofji Loki najdemo tudi kapucinsko cerkev, kjer deluje šest bratov kapucinov. Eden izmed njih, brat Jože Smukavec, o sobivanju z meščani in ljubezni do sočloveka. Če gre sam po ulici, pripoveduje, ljudje mislijo, da je iz muzeja.
V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Jože Oblak je legendarni upokojeni voditelj Radia Sora. Pogovarjamo se o fenomenu pravega mestnega Kina Sora, kjer je 40 let vrtel filme, na začetku iz kolutov. O dušah manjših kinov in tem, da so se skozi čas vrteli žanrsko zelo raznoliki filmi.
V Škofji Loki se družimo z raznolikimi obrazi srednjeveškega mesta in pospremimo 1050. obletnico prve omembe kraja. Škofja Loka z okolico od nekdaj navdihuje tudi slovenske umetnike. V Poljanah nad Škofjo Loko je v hiši, v kateri sta se rodila slikarja Janez in Jurij Šubic, na ogled stalna muzejska zbirka. Ena izmed znamenitih slik Ivana Groharja, ki je kar nekaj let živel v Loki, na primer nosi naslov Škofja Loka v snegu. Tudi ena izmed mlajših akademskih slikark, ki dela in živi v Škofji Loki, v svoja dela vnaša elemente, ki spominjajo na škofjeloško okolico.
Neveljaven email naslov