Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Število pi predstavlja razmerje med premerom kroga in njegovim obsegom. Njegove decimalke se nizajo v neskončnost in se nikoli ne ponovijo. To pomeni, da verjetno vsebujejo tudi vaš rojstni datum, EMŠO, ali pa morda številko vašega bančnega računa. 14. marec velja za dan števila pi, za svojega si ga je izbrala tudi matematika. Prav tako se je na ta dan rodil Albert Einstein in umrl Stephen Hawking.
Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.
V Ljubljani so včeraj na svoj račun prišli šahisti in šahistke ter vsi, ki jih ta kraljevska igra zanima. V naši prestolnici je svojo novo šahovsko knjigo predstavljala najuspešnejša šahistka vseh časov, Madžarka Judit Polgar.
Prvega aprila letos naj bi po nekaterih napovedih v Slovenijo pripeljal hitri vlak FrecciaRossa, ki bi slovensko prestolnico povezal z lombardijsko – z Milanom. Po začetnem navdušenem pisanju o novih, hitrejših in udobnejših možnostih potovanja iz Slovenije v Italijo, pa se je zdaj izkazalo, da zaradi infrastrukturnih in drugih pomanjkljivosti povezave še nekaj časa ne bo pri nas. Kdaj jo lahko pričakujemo in kaj je treba še postoriti, da bomo tudi v Sloveniji pozdravili rdečo puščico?
Nekaj let po zaprtju obalne ceste za promet, naj bi priobalni pas začel dobivati novo podobo. V ta namen je bil razpisan javni natečaj, ki je prinesel zanimive rešitve. Sogovornica: - krajinska arhitektka Darja Matjašec, predsednica ocenjevalne komisije
Na predvečer mednarodnega dneva žensk je fundacija L'oreal UNESCO pri nas osemnajstič podelila priznanja trem mladim raziskovalkam na področju naravoslovja in tehnologije. Žal so take nagrade in finančne pomoči še vedno potrebne, saj neenakopravnost med spoloma ne prizanese niti akademskemu svetu, na kar jasno kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Doktoratov iz znanosti si moški in ženski spol lastita na približno polovico, na raziskovalnem področju je žensk okoli 20 odstotkov, še manjši je delež pri rednih profesurah. Svet znanosti in akademskih vod je torej še vedno prepreden z diskriminacijo, predsodki in globoko zakoreninjenim mnenjem, da je žensko poslanstvo, tako ali drugače, skrb za družino.
Od 8. februarja do 12. marca, do gregorjevega, ko je bil včasih prvi spomladanski dan ‒ dan, ko se ženijo ptički ‒ je v Ljubljani LUV fest, festival ljubezni, umetnosti in vandranja. V sklopu festivala je bilo v mestu kar nekaj vodenja s temo ljubezni, na primer, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so predstavili zgodbo o nesojeni ljubezni med Ivanom Tavčarjem in Emilijo Terpinc, v Muzeju novejše zgodovine so poiskali tiste, ki jih je pretrgala 1. svetovna vojna, še vedno pa je organizirano vodenje po starem mestnem jedru, na katerem med drugim izvemo, kaj je bil namen preduhov oziroma "usranih gas" in zakaj na Starem trgu ni številke 13. Vmes pa vandrovce po skritih kotičkih Ljubljane spremljajo svetlobne instalacije, Brbotanje Mateja Bizovičarja, vodenje pa se konča na Kongresnem trgu s čudovito svetlobno Kozmično privlačnostjo Janeza Grošlja, ki je najlepše vidna, ko se stemni.
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
V Ankaranu te dni poteka 31. posamično državno prvenstvo v standardnem šahu za mlade do 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let za leto 2024. Pomerilo se bo več kot kot 180 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov in društev. Med prijavljenimi je kar devet aktualnih državnih prvakov in prvakinj od dvanajstih možnih. Z mladimi šahisti se pogovarjamo o tem, kaj jih pri šahu privlači, kako drugačno je šahovsko razmišljanje in o ljubezni do šaha.
Dr. Dušan Keber je upokojeni zdravnik, nekdanji minister za zdravje, zdaj pa tudi aktivist, ki si v zadnjih letih prizadeva za prenovo javnega zdravstva. Poudarja, da v svojem življenju še ni doživel tako slabih razmer v slovenskem zdravstvu, ki se slabšajo zadnjih 20 morda 30 let. V pogovoru komentira trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, pove, kaj obžaluje iz svojega mandata ministra za zdravje ter se sprašuje zakaj Vlada ne poseže v trenutno stavko.
Preverjali smo, kakšne bodo razmere v zdravstvu po 1. marcu, po umiku soglasja zdravnikov za nadurno delo, od Štajerske do Primorske.
Iztekajo se zimske počitnice za približno 153.000 učencev in dijakov iz osrednje in zahodne Slovenije. In čeprav so prve asociacije ob tem za marsikoga smučanje, toplice, zimovanja in druge počitniške dejavnosti, je lahko – kot pravita Anže in Jakob iz Čadrga - čisto zabavno tudi doma na kmetiji. Njuno družino smo obiskali na ekološki kmetiji Pri Kumru v vasici visoko nad sotesko Tolminke.
Kaj dogaja? Aktualne družbenopolitične afere kar kličejo po obdelavi v televizijski satirični oddaji. Ob začetku nove sezone, ki prinaša vrhunsko politično satiro, presenetljive glasbene priredbe, odlične imitacije in zanimive gostje, se pogovarjamo z enim od ustvarjalcev oddaje Robertom Petanom.
V večernih urah smo na festivalu Ment. Gre za enega vodilnih predstavitvenih festivalov in konferenc v naši regiji, ki že 10. zapored v Ljubljano prinaša svežo glasbo in najpomembnejše akterje v glasbeni industriji. Dogajanje se je začelo že sinoči, na deseti rojstnodnevni zabavi, na kateri so glavno vlogo odigrali domači MRFY. V ljubljanskem Kinu Šiška je tudi Val 202.
Dosegli smo vrh, gripa in druge akutne okužbe dihal začenjajo pojenjati, ob tem pa je dobro tudi to, da je pred nami še teden in pol počitnic, ko je stikov med nami manj. To bi lahko še dodatno zavrlo širjenje okužb, pravi virologinja Katarina Prosenc Trilar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Kaj je to moškost, kakšen je idealnotipski moški in kaj je nasilje na podlagi spola? To so vprašanja, ki jih je skupina mladih raziskovalcev na področju študij moškosti zastavljala svojim sovrstnikom iz srednjih šol po celotni Sloveniji. Gre za projekt Carmia, ki je v okviru Mirovnega Inštituta ozaveščal mlade o nasilni moškosti kot preventivnem pristopu k preprečevanju nasilja na podlagi spola. Z izvajalci projekta smo se pogovarjali o tem, kaj nam o dojemanju še vedno precej "tradicionalne" moškosti povedo odzivi srednješolcev.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presenetila informacija, da bodo morali nazaj v Ukrajino.
Ob 460. obletnici rojstva italijanskega astronoma Galilea Galileija razmišljamo o njegovem pomenu v zgodovini. Kot razlaga astrofizik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter, je bil Galilei prvi človek, ki je uporabil teleskop za pogled v nebo in iskal resnico z eksperimentom. Kot še poudarja, je bil človek moderne dobe in tudi precej podjeten znanstvenik. Naredil je ogromno eksperimentov, ki so postali že skoraj kultni. Kljub temu pa je po vseh teh stoletjih še vedno zanimivo, da ga Cerkev še vedno ni povsem priznala oziroma popravila krivice, ki mu jo je storila. "Še vedno nima spomenika," ob tem ugotavlja dr. Zwitter.
Kdaj ste neko stvar storili prvič? In kako se tega prvič spominjate? Prvi poljub, prvi seks, prva zaljubljenost, prva resna zveza so pomembni mejniki v življenju mladostnikov, ki včasih neopaženo zdrsnejo mimo in se jih čez čas morda niti ne spomnimo več. Novinarki Neža Prah Seničar in Urška Henigman se potrudita, da se mladi svojih prvič spominjajo in o njih tudi govorijo ter s tem morda še koga pomirijo, da je vse to, kar doživljajo, normalno.
Slab odstotek otrok, ki se rodijo pri nas, oziroma približno 12 na mesec, na svet s seboj prinese tudi srčno napako. Številne je mogoče pozdraviti, a je zdravljenje praviloma dolgotrajno, starši pa se ob tem pogosto počutijo nemočni, prestrašeni in nerazumljeni v svojih stiskah. Tudi zato društvo "S srcem za srčke" staršem že nekaj let nudi informiranje, pomoč in podporo, posebno akcijo risanja srčkov po vrtcih in šolah pa o teh prirojenih težavah skušajo ozaveščati že najmlajše. Maša Pavokovič in Predsednica društva Maja Mesič Štrubelj sta namreč tudi sami izkusili stiske takega starševstva in vesta, kaj staršem takrat najbolj pomagalo.
Neveljaven email naslov