Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti. Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.
Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli.
Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.
Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.
Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?
Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.
V Mariboru se je začel Festival Lent, ki se v 32. izvedbi vrača h koreninam – na prenovljeni Lent – z novim odrom pred Hišo stare trte. V desetih dneh se bo zvrstilo 22 programskih sklopov. V prepletu glasbene in uprizoritvene umetnosti se bodo zvrstili nastopajoči iz 30 držav. 36. Folkart bo pripeljal v mesto nesnovno svetovno kulturno dediščino Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Portugalske, Paname in Črne gore, pod festivalskim dežnikom pa bodo vnovič združene nevladne organizacije in mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica.
Obiščemo Muljavo pri Ivančni Gorici, kjer na domačiji Josipa Jurčiča v gledališču pod zvezdami vaščani tradicionalno uprizorijo eno izmed njegovih del. Ob 180. obletnici Jurčičevega rojstva pripravljajo uprizoritev zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar, saj hkrati mineva 160 let od njenega izida. Predstava bo obeležila tudi 100-letnico uprizarjanja literarnih del muljavskega rojaka. Kako potekajo vaje 80 ljudi, ki sodelujejo pri uprizoritvi, kako nad amaterskim gledališčem navdušijo otroke in mladino, ter kdo je njihov najbolj zvesti štirinožni gledalec?
Toplovod je kožno znamenje. Malo ponesrečen tatu. Pravno polnoleten tudi po ameriških standardih. Peskovnik odraščanja prepotentnega mulca, ki je mislil, da lahko radio dela drugače. Toplovod je posebno pleme.
O ekonomskih in gospodarskih značilnostih severne slovenske sosede Avstrije je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Njen bruto domač proizvod na prebivalca je eden najvišjih med članicami Evropske unije. Zvezna dežela Štajerska in območje njenega glavnega mesta Gradca sta za Slovenijo še posebej pomembni območji, saj predstavljata tudi pomemben vir dohodka za slovenske prebivalce tik ob meji. O prihodnosti in viziji gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska spregovori Karl Hartleb, direktor Izvozne organizacije gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska (ICS Internationalisierungscenter Steiermark).
SNG Maribor Operno noč podarja ljudem kot vabilo na koncerte in kot zahvalo za zvesto spremljanje programa v Operi. Tudi tokrat so pripravili program s klasičnimi uspešnicami, znanimi melodijami iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca in Čarobna piščal. Dogodek se prvič pridružuje evropski platformi Dobimo se na vrtovih. Pomemben je tudi za krepitev kulturnega turizma v mestu. V nekoliko spremenjenih programskih različicah se bo že prihodnji konec tedna selil v Mursko Soboto in Velenje, potem pa še na Ptuj in v Portorož.
Verjetno bi se marsikdo začudeno zazrl v nekoga, ki deset dni hodi vzratno. Pred nekaj tedni se je zaključil mednarodni projekt Vzdolž poti ali Along the Walk, kjer so umetniki svoja dela predstavljali med hojo po podeželju. Z umetniškimi vodji se je o izkušnjah in raznih zgodbah med projektom pogovarjala Mojca Jevšek.
Otroška pravljica, ki jo vsi zelo dobro poznamo avtorice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec se tokrat predstavlja v animirani inačici. Prva izdaja je izšla leta 1957, od takrat je nastalo več kot trideset ponatisov in nešteto lutkovnih adaptacij. Film je nastal v režiji Roka Predina, ki je animacijo oblikoval na podlagi ilustracij iz slikanice. Scenarij je napisal Andrej Predin, glas Muci Copatarici pa je posodila igralka Silva Čušin.
Od leta 2008 imamo v Sloveniji register nesnovne kulturne dediščine, vanj je trenutno vpisanih 118 enot in evidentiranih 362 nosilcev. Register vodi Ministrstvo za kulturo, koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pa je Slovenski etnografski muzej. Zaporedno številko 1 nosi Škofjeloški pasijon, ki je bil vpisan prvi, pred dnevi pa so v register pod številko 118 vpisali petje partizanskih pesmi, kar je razveselilo ljubitelje te glasbene zvrsti, še posebej pa Partizanski pevski zbor, ki letos praznuje svojo 80. obletnico. V prispevku je Tatjana Pirc zbrala nekaj podatkov, razlag in zanimivosti o nesnovni kulturni dediščini, vpisih v register in petju partizanskih pesmi, ki so zdaj tudi uradno dobile svoje zasluženo mesto v naši kulturni dediščini. Sogovornici in sogovornik: - Špela Spanžel, strokovnjakinja za kulturno dediščino - Asta Vrečko, ministrica za kulturo - Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora
Christina Bauer je v Avstriji prava zvezdnica. Njena predavanja in pekovske delavnice so razprodane, knjige z recepti uspešnice, njena baza Backwelt - pekovski svet v majhnem kraju Tamsweg, pa pravo romarsko središče, kamor se z avtobusi vozijo obiskovalci iz cele Avstrije pa tudi Nemčije in Švice.
Na ljubljanskih ulicah in trgih ter v Hiši eksperimentov poteka 15. Znanstival. V okviru festivala, namenjenega spodbujanju ustvarjalnosti ter promociji znanosti in izobraževanja, se bo zvrstilo več kot 80 delavnic in predavanj.
Diplomantka in mlada arhitektka Neža Brankovič je na nedavni podelitvi Plečnikovih nagrad za leto 2024 prejela Štipendijo Plečnikovega sklada. V svojem magistrskem delu, za katerega je bila nagrajena, se je lotila obnove Narodnega doma v Trstu, ideja zanjo pa je nastala ob 100. obletnici požiga Narodnega doma. Kot pravi, želi "posebnost Narodnega doma v Trstu približati vsem in ne zgolj arhitektom, čeprav gre za arhitekturno magistrsko delo".
Neveljaven email naslov