Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor.
Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev.
Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor.
17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.”
25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito.
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam.
20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito.
Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom.
Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu.
Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel.
18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata.
Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke.
23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog.
Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami.
Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili.
26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa.
Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija.
Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah.
Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Drugače bi bilo treba organizirati specializacijo, opozarja predstojnik mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen. Vedno pogostejši so pojavi nasilja v zdravstvenih zavodih. Zanimanja med mladimi za ta poklic je malo. Vedno več pa je tudi paliativnih bolnikov, ki se zaradi pomanjkljive mreže prepogosto znajdejo na urgenci. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine smo odgovore iskali na mariborski urgenci.
Mednarodni festival Igraj se z mano že vrsto let opozarja na kulturo vključevanja vseh, tudi oseb s posebnimi potrebami, in z njihovo pomočjo pri organizaciji festivala razbijajo mit o nemoči teh oseb, promovirajo solidarnost in sodelovanje. V pripravo festivalskih dejavnosti festivala Igraj se z mano so vključeni otroci in mladi iz Centra Janeza Levca, vzgojno-izobraževalne ustanove, ki je namenjena vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Radio Slovenija tudi letos sodeluje na festivalu 26. Mednarodnem festivalu dokumentarne in radijske drame Prix Marulić na Hvaru z radijskim dokumentarcem o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči. Takšna srečanja so priložnost za spoznavanje novih ljudi in veliko učenja, kajti organizatorji festivala so povabili udeležence z več kot 30 držav, da na različnih kotičkih Hvara poslušajo kratke radijske igre in dokumentarce.
Umetnostna galerija Maribor je s trienalom Umetnost in okolje EKO 9 razstavne luči uperila v okoljsko krizo. Potem ko so leta 2021, po 15-letnem premoru v osmi izvedbi oživili nekdanjo tovarno MTT v Melju, so razstavo devete izdaje Oči v skali umestili v nekdanji sanatorij v središču mesta. Grozečo okoljsko katastrofo naslavljajo z grozo. Upoštevajo tradicijo pripovedovanja, prepleteno s filmom, in dajejo moč primarnemu čustvu – strahu, da nas prebudi iz otopelosti do opozoril znanosti, za katere se zdi, kot da se nihče ne zmeni zanje.
V Slovenski kinoteki odpirajo prvo obsežnejšo razstavo, ki je posvečena filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine. Razstavo sta zasnovala Kristina Ravnikar in Matevž Jerman, oblikoval pa jo je Ranko Novak. Ogledate si jo lahko do 22. decembra v razstavnem prostoru Slovenske kinoteke. Karpo Godina je zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma. S filmom se je začel ukvarjati že v rani mladosti. V svojem velikem opusu je bil v skoraj šestih desetletjih priča številnim spremembam v družbi, ki so vplivale tudi na filmske ustvarjalce.
Lanskoletne ujme so jo močno zagodle tudi na Kamniškem. Narasla Kamniška Bistrica je marsikje odnesla mostove, spreminjala strugo, za nameček so svoje dodali plazovi, ki so grozili še dolgo v jesen. Vse to je močno udarilo tudi tamkajšnje turistične ponudnike. Kako so prebrodili krizo?
Po več kot obetavnem začetku lanske turistične sezone v kampu Šobec pri Bledu so v uspešnost nato posegle poletne in jesenske ujme. V avgustovskih, ki so najmočneje prizadele Koroško, jim je bilo precej prizaneseno, je pa kamp veliko škodo utrpel v novembrski ujmi. Pozanimali smo se, kakšna je bila škoda in kako jim jo je uspelo odpraviti pred začetkom letošnje sezone.
Po avgustovskih popolavah pomembno vlogo pri ponovnem zagonu turističnih lokacij v Sloveniji igra tudi Slovenska turistična organizacija. Številke pred začetkom nove turistične sezone so zelo vzpodbudne. Kakšni so načrti za slovenski turizem, kako turiste vabimo v kraje, ki turistično še niso preveč obremenjeni ter zakaj so tudi športne prireditve zanimive za turizem, razlaga Martina Gojkošek, vodja korporativnega PR-ja pri Slovenski turistični organizaciji.
Koroška je do nedavnega veljala za butično turistično destinacijo zunaj glavnih turističnih tokov. To se je povsem obrnilo v obdobju korone, ko so ljudje iskali ravno to - odmaknjene kraje. Prostih mest v glavni turistični sezoni na turističnih kmetijah ni bilo več, vedno več obiskovalcev je spoznavalo koroško gostoljubje in odmaknjenost te naše najbolj severne slovenske regije.
V Zgornji Savinjski dolini so po podatkih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije poplave avgusta lani prizadele več kot 50 turističnih ponudnikov. Med njimi so bili tudi Kamp Menina, park cvetja Mozirski gaj in Športni center Prodnik. Pri njih smo preverili, kakšno je stanje skoraj eno leto pozneje.
Prizorišče letošnjega evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Tacnu je močno prizadela avgustovska ujma, ki je popolnoma uničila tamkajšnji kajakaški center. Skoraj 10 mesecev kasneje je podoba Tacna drugačna. Že dan po poplavah so tukaj začeli s čiščenjem prizorišča in s postopno obnovo centra. Obnova danes še vedno poteka, vendar je danes že vse nared, da evropsko prvenstvo poteka nemoteno.
Slovaško in tudi Evropo je zaznamovala novica o poskusu atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica. Napadalec ga je ustrelil po seji vlade, ko se je želel premier rokovati z lokalnimi prebivalci. Politično ozračje na Slovaškem je precej razgreto, nazadnje je odmevala odločitev Ficove vlade, da ukine tamkajšnjo javno RTV in ustvari novo. Tik pred evropskimi volitvami pa marsikdo opozarja na vzpon različnih radikalnih in ekstremističnih idej. O političnem kontekstu dogodka in o tem, kakšne so razsežnosti dogodka v okviru Evropske unije, z našo dopisnico Majo Derčar.
Pred letošnjim finalom Evrovizije, ki poteka v Malmü preverimo sveže informacije iz zakulisja odrskih nastopov, sprehodimo pa se tudi po ulicah tega švedskega mesta, ki te dni živi z evropsko glasbo.
Ena večjih rekreativnih športnih prireditev pri nas poteka že od četrtka, danes se zaključuje s tradicionalnim pohodom ob poti, kjer je stala žica okupirane Ljubljane in s tekom trojk, kjer se tekači v ekipnem duhu spopadejo z izivi Ljubljanskih ulic in okoliških vzpetin. Na pohodu in v središču mesta, kjer je na Kongresnem trgu stal cilj za tekače, smo ulovili vzdušje prireditve, ki se je je udeležilo dobrih 35.000 ljudi.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišimo zvok drona, vidimo ga ne. Nas kdo snema? Koga naj obvestimo? To je le nekaj vprašanj, ki se porajajo ob vse pogostejši uporabi brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti?
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Ob dnevu Evrope je danes še prav posebej slovesno in razgibano na Goriškem. Pripravili so številne kulturno-umetniške prireditve, predstavitve različnih evropskih projektov ter delavnice na temo spoznavanja evropskih vrednot, ustanov in čezmejnega povezovanja. Mladi z obeh strani meje na Goriškem se namreč pripravljajo na simulacijo razprav v Evropskem parlamentu, na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice oblikujejo tržnico aktivnosti, postavili so celo hišo Evropske unije.
Profesor Manfred Kets De Vries je eden vodilnih svetovnih mislecev na področju voditeljstva. V Ljubljani je v okviru IEDC poslovne šole Bled pripravil predavanje o tem, kako voditi z modrostjo. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako na vodenje vpliva zasebno življenje vodij in zakaj je med nami toliko slabih vodij.
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
Letos mineva 15 let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo sto let od začetkov tovarne Mura, ki je bila v svojih zlatih letih evropski tekstilni velikan. To so zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. O delu, delavkah in delavcih, izčrpavanju tovarn in ljudi pripovedujejo ljudje, ki jih tako ali drugače povezuje tekstilna tovarna Mura.
Neveljaven email naslov